V nadaljevanju seznam novosti iz predloga, pri čemer so že dobro znane novosti le na kratko orisane:

Pogoj starosti: Zahtevana upokojitvena starost bi se od leta 2028 postopno podaljševala na 62 oz. na 67 let.

Znižanje starostne meje: Starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka z državljanstvom EU in služenja obveznega vojaškega roka. Prav tako bi se lahko znižala zaradi vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti, medtem ko se po veljavni ureditvi lahko zniža pred dopolnjenim 18. letom. Ta starostna meja bi se začela zviševati leta 2028, in sicer za tri mesece letno.

Obdobje za izračun pokojninske osnove: Po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, bi od leta 2035 naprej upoštevali najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet katerih koli najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili. Za izračun pokojninske osnove se ne bi upoštevale osnove iz časa, ko je zavarovanec opravljal začasno in občasno delo dijakov in študentov. Pri nadomestilih, izplačanih po predpisih o urejanju trga dela, pa se ne bi upošteval znesek nadomestila, ampak bi se upoštevala plača ali osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove: Za 40 let pokojninske dobe bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal na 70 odstotkov.

Možnost višanja odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove: Pri ostajanju v aktivnosti po dopolnjenih 40. letih pokojninske dobe bi se v 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe za vsakih šest mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek povečal za 1,5 odstotne točke. Za ugodnejše vrednotenje dobe ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe ne bo treba izpolniti pogoja starosti.

Usklajevanje pokojnin: Po prehodnem obdobju bi od leta 2040 delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.

Letni dodatek: Za upokojence je določen v petih višinah od 160 do 470 evrov, za invalide pa v treh višinah od 160 do 270 evrov. Višine mejnih zneskov in letnega dodatka bi se usklajevale z inflacijo po zakonu, ki ureja usklajevanje socialnih transferjev. Financiranje pravice bi zagotavljali iz državnega proračuna.

Zimski dodatek ali božičnica: Že letos bi ga izplačali v višini 150 evrov.

Uvedba enotnega termina pokojninska doba: Po prehodnem obdobju naj bi se vsa prispevna obdobja, kot so obvezno zavarovanje, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje in dokup, vzpostavil enotni termin pokojninska doba. S tem bi se odpravila obstoječa pravica do predčasne pokojnine in odbitki pri pokojnini predčasno upokojenih. Tako bi bile pokojnine višje. Hkrati bi se možnost dokupa dobe z zdajšnjih pet let omejila na največ tri.

Zahtevana upokojitvena starost za pridobitev vdovske pokojnine: V obdobju od leta 2028 bi se zviševala z zdajšnjih 58 let, dokler leta 2035 ne bi dosegla 60 let.

Višje vdovske pokojnine: Vdovske pokojnine bi se odmerile v višini 80 odstotkov osnove za odmero vdovske pokojnine, medtem ko zdaj velja 70 odstotkov. Določeno je enoletno prehodno obdobje.

Višje družinske pokojnine: Odmera družinske pokojnine bi se za enega družinskega člana postopno dvignila s 70 na 80 odstotkov osnove za odmero te pokojnine, za dva družinska člana z 80 na 90 odstotkov, za tri ali več družinskih članov pa z 90 na 100 odstotkov osnove. Določeno je enoletno prehodno obdobje.

Najnižja invalidska pokojnina: Zvišala bi se z veljavnih 41 na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

Ker se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, na enak način kot za odmero starostne pokojnine, bo dvig odmernih odstotkov vplival tudi na višino invalidske pokojnine in višino nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Za uveljavljanje posamičnih pravic iz invalidskega zavarovanja se bodo zakonsko določene starosti leta 2028 začele višati za dve leti. Zadnje leto prehodnega obdobja bo leto 2034.

Prišteta doba oz. del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba: Vrednotenje prištete dobe bi bilo bolj ugodno, in sicer v dolžini dveh tretjin obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti.

Obveznost delodajalca do kolektivnega dogovarjanje o kolektivnem dodatnem zavarovanju: Delodajalci, ki imajo 1. januarja 2026 zaposlenih več kot 10 delavcev in za svoje zaposlene še nimajo kolektivnega dodatnega zavarovanja, morajo najkasneje do 1. januarja 2028 opraviti kolektivno dogovarjanje o vzpostavitvi tega zavarovanja. Če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega zavarovanja ni sklenjena, naj bi delodajalec in predstavniki zaposlenih podpisali izjavo o tem, delodajalec pa bi jo posredoval inšpektoratu za delo.

Ukinitev mirovanja poklicnega zavarovanja: Predlagana je ukinitev mirovanja poklicnega zavarovanja v času prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo in plačevanje prispevkov v tem času v breme delodajalca.