Kot so v sporočilu za javnost povzeli navedbe ministrstva za naravne vire in prostor, je namen danes potrjenih dokumentov opredeliti pravni, organizacijski, vsebinski in finančni okvir ukrepov za zmanjševanje števila konfliktov s človekom in dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja populacije volka v državi.

Med drugim bi to dosegli s preprečevanjem nastanka škod in odškodninskim sistemom, informiranjem, dialogom in vključenostjo deležniških skupin, poseganjem v populacijo volka v primerih, ko so za to izpolnjeni vsi določeni pogoji, raziskavami in projektnim delom, preprečevanjem nenačrtovane antropogene smrtnosti in križanja med volkom in domačim psom ter ohranjanjem habitata volka in zadostne plenske baze.

Na območju Slovenije se je po pojasnilih pristojnih populacija volka od leta 2010 razširila tako prostorsko kot tudi številčno in je v ugodnem ohranitvenem stanju. V letu 2018 so bili v alpskem in predalpskem območju po več desetletjih ponovno zaznani volčji pari, leta 2019 pa je bila na omenjenem območju prvič potrjena tudi reprodukcija. Leta 2024 je bil volčji trop zaznan na Pohorju.

"Zaradi novih okoliščin in pridobljenih izkušenj v zvezi z uporabo zaščitnih ukrepov za varovanje čred na pašnikih se je pojavila potreba po prenovi določenih delov strategije in uskladitvi vsebin z novonastalim dejanskim stanjem v naravi," so navedli na ministrstvu.

Osnutka dokumentov sta nastala v okviru izvajanja projekta Life WolfAlps EU. V ta namen so pristojni oblikovali tudi skupino za pripravo strateških dokumentov za volka. V njej so poleg predstavnikov ministrstev za naravne vire in kmetijstvo sodelovali tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.