Otroci islamske veroizpovedi so postali največja verska skupina v dunajskih osnovnih in srednjih šolah, kažejo podatki mestne uprave za preteklo šolsko leto, ki jih povzema časnik Der Standard. Muslimani predstavljajo 41,2 odstotka vseh učencev, kristjani pa 34,5 odstotka.
V DUNAJSKIH ŠOLAH VEČ MUSLIMANOV KOT KRISTJANOV: Zaradi tega načrtujejo uvedbo novega predmeta
Svet
Po podatkih urada dunajske mestne odbornice za izobraževanje Bettine Emmerling (stranka Neos), ki jih je povzela agencija APA, v šole trenutno hodi približno 112.600 otrok. Od tega se 41,2 odstotka izreka za muslimane, kar je porast glede na leto prej (39,4 odstotka). Kristjani skupaj predstavljajo 34,5 odstotka učencev, med njimi je 17,5 odstotka rimskokatoličanov in 14,5 odstotka pravoslavcev. Okoli 23 odstotkov otrok je brez verske pripadnosti, manjšinske skupine pa tvorijo budisti (0,2 odstotka), judje (0,1 odstotka) in pripadniki drugih veroizpovedi (0,9 odstotka).
Raznolikost pomeni bogastvo
Emmerlingova je ob predstavitvi podatkov poudarila, da Dunaj pozdravlja versko in kulturno raznolikost: "Mesto spodbuja dialog med skupnostmi, saj lahko raznolikost pomeni bogastvo," je dejala za APA. Vendar pa je ob tem opozorila na raziskave, ki kažejo, da so mladi muslimani v povprečju bolj verni in pogosteje izražajo diskriminatorna stališča.
"Na Dunaju nihče ne bi smel svojega načina življenja graditi na fundamentalistični razlagi verskih besedil, ki je sovražna do žensk, manjšin, države ali demokracije," je še dejala Emmerlingova v izjavi, ki jo povzema Der Standard.
Dodala je, da so med mladimi muslimani pogostejši antisemitizem, sovražnost do LGBTIQ oseb in odpor do enakosti spolov.
Predlaga uvedbo novega obveznega predmeta
Kot odgovor na te izzive Emmerlingova predlaga uvedbo novega obveznega predmeta Življenje v demokraciji, ki bi ga začeli poučevati že v osnovni šoli. "Cilj je, da vsi otroci – ne glede na vero ali poreklo – skupaj spoznavajo človekovo dostojanstvo, demokratične vrednote in medsebojno spoštovanje," je pojasnila za APA.
Novi predmet kot rešitev
Predlog podpira tudi avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (Neos), ki si prizadeva, da bi predmet uvrstili v nacionalni učni načrt. "Demokracijo, vrednote in etiko moramo učiti na skupni osnovi," je poudarila Emmerlingova.
Razprava o novem predmetu se sicer umešča v širše evropske debate, kako uskladiti verske svoboščine s pripravo mladih na življenje v vse bolj multikulturnih družbah.