Italijansko ministrstvo za pravosodje je ob tem v torek zvečer sporočilo, da so v ta namen že ustanovili delovno skupino, ki je začela pogovore s sodniki za pogojne izpuste in s posameznimi zapori. Sestajala se bo tedensko in svoje sklepe pripravila do septembra.

Do alternativnih ukrepov bi lahko bili upravičeni zaporniki, ki se na kazen ne morejo več pritožiti in sta jim do konca prestajanja kazni ostali manj kot dve leti, v zadnjih 12 mesecih pa proti njim niso uvedli resnih disciplinskih sankcij, piše na spletni strani ministrstva.

Obsojeni zaradi hudih kaznivih dejanj, kot so terorizem, rušenje demokratične ureditve z nasiljem in mafijsko združevanje do teh ukrepov ne bi bili upravičeni.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila Italija leta 2023 med članicami EU tretja z najbolj prenatrpanimi zaporniškimi celicami. Beležila je 119-odstotno zasedenost zaporov. Slabše razmere so bile samo na Cipru, kjer je bila zasedenost 226,2-odstotna in v Franciji, kjer je bila 122,9-odstotna.

Javnost je postala pozorna na težke razmere v zaporih lani, po porastu števila samomorov med zaporniki in pritožbah zaradi vročine v prostorih brez klimatskih naprav. Kljub temu je predčasen izpust zapornikov politično občutljivo vprašanje in na ministrstvu izpostavljajo, da do sprememb ne bo prišlo čez noč.