ZD Koper

Pojav vlage in posledične plesni v zdravstvenih ustanovah ni le estetski, temveč predvsem zdravstveni problem, ki zahteva hitro in strokovno ukrepanje. Kot kažejo izkušnje nekaterih obalnih zdravstvenih domov, gre v večini primerov za težave, ki se jih da ob dobrem vzdrževanju uspešno obvladovati.

V ZD Koper, ki deluje na 14 lokacijah v Mestni občini Koper (MOK) in v občini Ankaran, navajajo, da pomembnejših težav s pojavom vlage ali plesni ne zaznavajo. Ključ do uspeha naj bi bilo dosledno in redno vzdrževanje objektov. "Plesen in vlago preprečujemo predvsem z rednim pleskanjem in vzdrževanjem, kar načrtujemo v 'Letnem planu investicij'," so pojasnili. V primeru pojava plesni zaposleni ali njihovi nadrejeni o tem obvestijo vzdrževalno službo, ki opravi pregled in ukrepa – bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z zunanjim izvajalcem.

K reševanju težav sprotno pristopajo v ZD Izola. "Tako kot verjetno vsi, se tudi mi srečujemo s plesnijo, a smo pri tem dosledni – plesen sproti odpravljamo," pravijo. Najpogostejša žarišča so po njihovih navedbah klimatske naprave, toplotni mostovi in mesta, kjer se zadržuje vlaga. "Če se pojavi plesen, jo saniramo takoj, ko je to mogoče," zagotavljajo. Pri tem sledijo vsem zakonskim predpisom, kljub dejstvu, da ZD Izola ni lastnik celotne stavbe. "Velikokrat breme vzdrževanja skupnih prostorov pade na nas, čeprav bi moralo biti deljeno z etažnimi lastniki. To pogosto naredimo sami, saj v nasprotnem primeru vsa slaba luč pade na nas," pojasnjujejo.

ZD Izola

Obe javni zdravstveni ustanovi redno izvajata preventivne ukrepe, kot so prezračevanje, čiščenje in spremljanje stanja. V ZD Koper so še posebej natančni: "Letno nadziramo vse sisteme prezračevanja, hladilno-toplotne konvektorje in klimatske naprave. Uporabljamo označevalne nalepke z letnico servisa, menjujemo HEPA filtre in izvajamo globinsko čiščenje z dezinfekcijo s paro, kar izvajajo specializirani zunanji izvajalci," so razložili. V objektih, kjer se težave pojavljajo pogosteje, ukrepajo večkrat letno.

Podoben sistem deluje tudi v Izoli. Stanje spremljajo služba vzdrževanja, vzdrževalke čistoče in tudi zaposleni, ki zaznajo morebitne spremembe v prostoru. "Prostore redno zračimo, ne le zaradi vlage, temveč tudi zaradi kakovosti zraka. V nekaterih prostorih uporabljamo tudi čistilce zraka, ki jih redno vzdržujemo," pravijo.

Za večje sanacije obe ustanovi po potrebi sodelujeta z zunanjimi strokovnjaki. Medtem, ko v ZD Koper niso navedli o morebitnih načrtovanih večjih vlaganjih na tem področju, v Izoli upajo na temeljitejšo rešitev. "Stavba ZD Izola nujno potrebuje energetsko sanacijo, ki si je zelo želimo, a žal ni v naši pristojnosti," so poudarili.

Plesen v zdravstvenih prostorih ni nekaj, kar bi lahko jemali zlahka. Kot kaže, v javnih zdravstvenih ustanovah v Kopru in Izoli problematiko jemljejo resno in skrbijo za sprotno odpravljanje težav, še preden bi lahko ogrozile zdravje pacientov in zaposlenih.