Gospodarski modeli kažejo, da bi globalno gospodarstvo v prvem letu ob morebitnem spopadu utrpelo od 1,3 do 1,5 odstotka upada BDP. Rusija namreč močno povečuje proizvodnjo artilerijskih granat, dronov in raket, pri čemer proizvodni obseg kmalu naj ne bi bil več omejen zgolj na potrebe ukrajinske fronte. Dodatno zaskrbljenost sprožajo skupne vojaške operacije ZDA in Izraela proti Iranu, ki je zaveznik Moskve, saj naj bi Putin v luči teh dogodkov deloval še bolj samozavestno in odločno uresničeval svoje širše ambicije.

Pred vrhom zveze Nato v Haagu naj bi Donald Trump sicer ponovno potrdil zavezanost petemu členu Severnoatlantske pogodbe, ki temelji na načelu kolektivne obrambe. Vendar so evropski voditelji vse bolj zaskrbljeni zaradi njegovega spremenljivega odnosa, saj je že na srečanju skupine G7 javno podvomil o smiselnosti izključitve Rusije iz te skupine. To sproža dvome o zanesljivosti ameriških varnostnih jamstev, predvsem v kontekstu morebitnega izbruha vojne, ki bi postavila na preizkušnjo odziv ne le ZDA, temveč celotnega zavezništva.

Največja nevarnost trenutno preti baltskim državam – Estoniji, Latviji in Litvi. Gre za majhne, a strateško izjemno pomembne države, v katerih živi številna rusko govoreča skupnost. Njihove meje z Rusijo in Belorusijo pa ostajajo odprte. Po ocenah nemškega kanclerja Friedricha Merza in generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja obstaja resna možnost, da bi Rusija lahko sprožila napad na to območje v naslednjih petih letih. Po enem scenariju bi Rusi ustavili vlak v baltski državi in trdili, da morajo zaščititi tam živeče Ruse – zato bi poslali svojo vojsko in posredovali. To bi lahko privedlo do kopenske in pomorske blokade, zavzetja otokov in ohromitve Suvalskega koridorja, ki povezuje baltske države s preostankom Evrope.

Če bi Nato sprožil peti člen, bi se spopad začel takoj, potekal pa bi v hibridni obliki z napadi na kritično infrastrukturo, komunikacijske sisteme in celo podmorske kable. Bloomberg ocenjuje, da bi v prvem letu zaradi takšnega konflikta svetovni BDP padel za približno 1,5 bilijona dolarjev. Industrijska proizvodnja in trgovina v baltskih državah bi se zmanjšali za kar 43 odstotkov, Evropska unija bi izgubila okoli 1,2 odstotka svojega BDP, medtem ko bi Rusija utrpela le enoodstotno gospodarsko škodo. Negativne posledice bi občutili tudi ZDA in Kitajska, saj bi na finančnih trgih prišlo do padcev, cene energije bi se zvišale, krediti pa bi postali dražji.

Zveza Nato se že pripravlja na morebitne najhujše scenarije. Načrtuje se znatno povečanje obrambne porabe, in sicer vsaj na 3,5 odstotka BDP za vojsko ter dodatno 1,5 odstotka za civilno zaščito, infrastrukturo in kibernetsko varnost. V baltskih državah ponovno razmišljajo o uporabi protipehotnih min, uvajajo nove sisteme zračne obrambe in krepijo kopenske sile. Aktivno se razpravlja tudi o vzpostavitvi skupnih bataljonov in vojaških baz ob ruski meji.

Čeprav nevarnost narašča, nekateri evropski voditelji še vedno upajo na diplomatsko rešitev. Za to bi bil potreben skupen dogovor med ZDA, Evropsko unijo in Kitajsko kot možnim posrednikom. Eden od scenarijev predvideva članstvo Ukrajine v EU, v zameno pa bi bile nekatere sankcije proti Rusiji delno omiljene. Bloomberg ocenjuje, da bi takšen kompromis prinesel pozitivne učinke: evropski in ruski BDP bi lahko zrasla za pol odstotka, svetovni BDP pa za 0,3 odstotka. Kljub temu Evropa še ni pripravljena obnoviti nekdanjih odnosov z Moskvo.

Moskva pa medtem krepi svojo vojaško navzočnost. Modernizira jedrske zmogljivosti v Kaliningradu, gradi novo infrastrukturo vzdolž severozahodne meje in pospešeno povečuje svoj obrambni potencial. ZDA in Evropa se na to odzivata z dodatno podporo Ukrajini, zaostrovanjem sankcij in utrjevanjem vzhodne obrambne linije zavezništva.

Po navedbah Bloomberga se Evropa nahaja na prelomni točki. Za preprečitev konflikta bo potrebna odločnejša obramba in jasna diplomatska strategija. Vojna se lahko začne nenadoma, vendar obstaja še čas, da jo svet prepreči.