Zadeva izhaja iz sodne odredbe bostonskega sodnika Briana Murphyja, ki je 18. aprila določil, da mora vlada migrantom omogočiti pravičen postopek, v katerem lahko izrazijo pomisleke glede varnosti v državi, kamor jih nameravajo izgnati. Sodnik je svojo odločitev utemeljil z načeli pravičnega sojenja, zdrave pameti in temeljne človeške dostojnosti.

Vendar pa je Vrhovno sodišče to odločbo razveljavilo. Trije liberalni sodniki so temu nasprotovali, sodnica Sonia Sotomayor pa je odločitev večine označila za "grobo zlorabo diskrecijskega pooblastila sodišča".

Zadeva je del širšega spora, ki se je začel februarja, ko je ameriško ministrstvo za domovinsko varnost začelo pospeševati deportacije v tretje države. Skupine za zaščito pravic migrantov so vložile kolektivno tožbo, saj migranti o teh deportacijah niso bili obveščeni, niti ni bil ocenjen morebitni osebni rizik.

Sodnik Murphy je 21. maja ugotovil, da so ameriške oblasti kršile njegovo odločbo, ko so začele postopke deportacije skupine migrantov v Južni Sudan – državo, ki jo ameriški State Department odsvetuje zaradi visoke stopnje kriminala, ugrabitve in oboroženih spopadov. Reuters je poročal tudi, da so oblasti razmišljale o deportacijah v Libijo, ki je prav tako politično nestabilna in znana po brutalnem ravnanju z zaporniki.

Administracija je v izredni vlogi 27. maja trdila, da je njihova politika skladna z načeli pravičnega postopka ter da je nujna za izgon migrantov, ki so v ZDA storili huda kazniva dejanja – med njimi umor, požig in oborožen rop. Njihove matične države naj jih pogosto ne bi želele sprejeti nazaj.

Bela hiša je sodnika Murphyja javno kritizirala in ga označila za "aktivističnega sodnika skrajne levice".