Kot smo že poročali, so na Muzejskem trgu v Kopru med prenovitvenimi deli znova naleteli na človeške okostnjake. Vodja arheološke raziskave Luka Rozman iz podjetja Avgusta d.o.o. razkriva obseg najnovejših odkritij - pri izkopavanjih, ki se te dni zaključujejo, so v zadnjem mesecu so odkrili okoli 40 grobov in tudi pokopališki zid, kar omogoča jasnejšo predstavo o nekdanjem obsegu pokopališča.

Na območju, kjer že več let potekajo sondiranja in arheološke raziskave, so doslej potrdili več zgodovinskih plasti. "Sondiranje izpred treh let je pokazalo, da je tam grobišče že od poznega 13. stoletja pa do poznega 18. stoletja. V letu 2022 smo odkrili več kot 20, zdaj pa še okrog 40 grobov. Odkrili smo tudi ostanke pokopališkega zida. Zdaj vemo, da je bila na severnem delu tega izkopa cerkev dominikanskega samostana, južno od cerkve pa se nahaja pokopališče. Do sedaj ni bilo čisto jasno, do kje je segalo," je pojasnil Rozman.

Nova odkritja najverjetneje pripadajo novoveškemu obdobju, vendar natančna datacija še ni mogoča brez nadaljnjih analiz. "Trenutno je težko natančno opredeliti starost; predvidevamo, da so novoveški, torej od 15. do 18. stoletja. Pod grobovi so starejši poznoantični ostanki iz 5. in 6. stoletja, ki se sicer nahajajo po celem starem delu mesta. Iz tega časa so arhitekturni ostanki, ki se pojavljajo na več lokacijah in kažejo na fazo poselitve iz 5. in 6. stoletja," navaja Rozman.

Zaradi pomanjkanja predmetnih najdb v grobovih bo pri določanju starosti ključna analiza skeletov. "Sami grobovi nimajo veliko najdb, zato moramo z analizo potrditi starost. Sledi torej antropološka analiza, na osnovi katere bomo lahko prišli do natančnejših podatkov." 

Najdbe dopolnjujejo vedenje o zgodnjih obdobjih poselitve mesta. "Najstarejše faze kažejo na to, da imamo naselbino iz časa 5. ali 6. stoletja in vsakič znova se nam širi slika prvih naseljencev Kopra," še dodaja vodja raziskave.