Dr. Julian Sale iz MRC Laboratorija za molekularno biologijo v Cambridgeu, ki sodeluje pri projektu, je za BBC povedal, da gre za velikanski korak v biologiji. "Meja je nebo. Raziskujemo terapije, ki bodo izboljšale kakovost življenja ljudi med staranjem ter vodile do bolj zdrave starosti z manj boleznimi. Z uporabo tega pristopa želimo ustvariti na bolezni odporne celice, s katerimi bi lahko obnovili poškodovane organe – na primer jetra, srce ali celo imunski sistem," je dejal.

Kritiki se bojijo, da bi raziskave lahko odprle vrata nepoštenim znanstvenikom, ki bi poskušali ustvarjati izboljšane ali spremenjene ljudi. Dr. Pat Thomas, direktorica kampanjske skupine Beyond GM, je dejala: "Radi verjamemo, da so vsi znanstveniki tukaj zato, da delajo dobro, a znanost je mogoče preusmeriti v škodljive namene – tudi za vojskovanje."

Vsaka celica vsebuje DNK, razen rdečih krvničk

Podrobnosti projekta so predstavili za BBC ob 25. obletnici zaključka projekta človeškega genoma, ki je raziskoval zgradbo molekul v človeški DNK in je bil prav tako v veliki meri financiran s strani Wellcome Trust.

Vsaka celica v našem telesu, razen rdečih krvničk, vsebuje molekulo DNK, ki nosi genetske informacije, ki jih potrebuje. DNK je sestavljena iz štirih manjših gradnikov – A, G, C in T – ki se nenehno ponavljajo v različnih kombinacijah. Presenetljivo je, da vsebuje vse genetske informacije, ki določajo našo fizično podobo.

Projekt človeškega genoma je omogočil znanstvenikom, da so prebrali vse človeške gene kot črtno kodo. Novo delo, imenovano Projekt sintetičnega človeškega genoma, pa pomeni ogromen korak naprej – znanstvenikom ne bo omogočeno zgolj branje DNK, temveč ustvarjanje njenih delov – morda nekoč celo celotne molekule DNK – od začetka, molekulo po molekulo.

Prvi cilj znanstvenikov je razviti metode za ustvarjanje vedno večjih delov človeške DNK, dokler jim ne uspe sintetično ustvariti človeškega kromosoma. Ti vsebujejo gene, ki nadzorujejo naš razvoj, popravljanje in vzdrževanje telesa. Te kromosome bodo nato lahko preučevali in eksperimentirali z njimi, da bi bolje razumeli, kako geni in DNK uravnavajo naše telo.

Lahko bi poskusili ustvariti biološko orožje

Veliko bolezni nastane, ko ti geni odpovejo, zato bi lahko raziskave pripeljale do boljših terapij, pravi prof. Matthew Hurles, direktor Inštituta Wellcome Sanger, ki je sekvenciral največji delež človeškega genoma. "Ustvarjanje DNK iz nič nam omogoča preizkušanje delovanja DNK in preverjanje novih teorij, saj trenutno to lahko počnemo le z majhnimi spremembami že obstoječe DNK v živih sistemih."

Delo v okviru projekta bo omejeno na epruvete in laboratorijske posode – ne bo nobenega poskusa ustvarjanja sintetičnega življenja. Tehnologija pa bo raziskovalcem omogočila primerno raven nadzora nad človeškimi živimi sistemi.

Čeprav projekt išče zdravstvene koristi, pa nič ne preprečuje, da bi neodgovorni znanstveniki zlorabili tehnologijo. Lahko bi, na primer, poskusili ustvariti biološko orožje, izboljšane ljudi ali celo bitja s človeško DNK, pravi prof. Bill Earnshaw, ugledni genetski znanstvenik z Univerze v Edinburghu, ki je razvil metodo za ustvarjanje umetnih človeških kromosomov. "Duh je že ušel iz steklenice," je povedal za BBC. "Lahko postavimo pravila zdaj, a če bi neka organizacija z ustrezno opremo želela začeti sintetizirati karkoli, je ne bi mogli ustaviti."

Thomasova pa opozarja tudi na morebitno komercializacijo tehnologije s strani zdravstvenih podjetij, ki bodo razvijala terapije na podlagi raziskav. "Če uspemo ustvariti sintetične dele telesa ali celo sintetične ljudi – kdo bo njihov lastnik? In kdo bo lastnik podatkov, ki izhajajo iz teh stvaritev?"

Morali se bomo soočiti z etičnimi in moralnimi vprašanji

Glede na potencialne zlorabe se postavlja vprašanje, zakaj je Wellcome Trust sploh financiral projekt. Odločitev ni bila sprejeta zlahka, pravi dr. Tom Collins, ki je odobril financiranje. "Vprašali smo se, kakšna bi bila cena neukrepanja," je povedal za BBC. "Ta tehnologija bo enkrat razvita – če jo razvijamo zdaj, jo lahko razvijamo čim bolj odgovorno in se odprto soočimo z etičnimi in moralnimi vprašanji."

Poseben program družboslovnih raziskav bo potekal vzporedno z znanstvenim razvojem projekta, vodila pa ga bo prof. Joy Zhang, sociologinja na Univerzi v Kentu. "Želimo pridobiti mnenja strokovnjakov, družboslovcev in še posebej javnosti o tem, kako dojemajo to tehnologijo, kako jim je lahko v korist in – kar je ključno – kakšna vprašanja in skrbi imajo," je dejala.