Kot je za Poslovni Dnevnik dejal hrvaški nepremičninski posrednik Borislav Vujović, so glavni razlogi za to, da Slovenci v tako velikem številu kupujejo nepremičnine na Hrvaškem, majhnost slovenske obale, podobnosti med slovenskim in hrvaškim jezikom, podobna mentaliteta. Interes pri Slovencih ni upadel niti po letošnji uveljavitvi novega davka na nepremičnine. Že pred tem je veljal davek na počitniške hiše. Prav tako po navedbah Vujovića zneski davka niso visoki, znašali naj bi največ osem evrov na kvadratni meter.

Tudi na Hrvaškem cene nepremičnin še vedno rastejo, a počasneje kot v preteklih letih. V lanskem letu so se cene v primerjavi z letom 2023 zvišale za 10,4 odstotka, leta 2023 pa je bila medletna rast 11,9-odstotna.

Po podatkih Hrvaške nacionalne banke (HNB) je bil vsak tretji nakup nepremičnine opravljen brez posojila. Za obalno regijo je značilno, da je več tujih kupcev, ki kupujejo za turistične najeme in ti nakupi se pogosteje financirajo z lastnimi sredstvi. V Zagrebu se večina nepremičninskih poslov opravi s posojili, saj se nepremičnine najpogosteje kupujejo za stanovanjske namene.

V povprečju je lani znašala cena kvadratnega metra 3543 evrov, v Istri 3750 evrov in Splitsko-dalmatinski županiji 3748 evrov. Letos naj bi se cene še zvišale, rasle naj bi z enomestnim odstotkom, a še vedno nad evrskim povprečjem.