Obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen prejšnji mesec v Trumpovem golfskem letovišču Turnberry na Škotskem, kjer je potrdila izrazito neuravnotežen trgovinski sporazum, je med politiki in analitiki vzbudil strah, da je Evropa izgubila vpliv, ki ga je imela kot vodilna svetovna trgovinska sila.

Kritiki so ocenili, da je sprejetje Trumpove 15-odstotne carine na večino evropskih izdelkov "dejanje pokornosti", "jasen politični poraz za EU" in "ideološka ter moralna kapitulacija".

Če je Von der Leyen pričakovala, da bo s tem pridobila nekaj distance do ameriškega predsednika, jo je hitro doletelo razočaranje. Le nekaj dni po podpisu sporazuma je Trump še povečal pritisk in zagrozil z novimi carinami zaradi evropskih digitalnih predpisov, ki bi prizadeli ameriške tehnološke velikane. Če se EU ne bo prilagodila, je posvaril, bodo ZDA ustavile izvoz bistvene tehnologije polprevodnikov.

Evropa je opozorila na znake, a jih prezrla

Trump ima prednost, ker – podobno kot britanski imperialisti v 19. stoletju – v rokah drži vojaško in tehnološko moč. Dobro ve, da se Evropa ne želi soočiti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom brez ameriške vojaške podpore in da je odvisna od ameriške tehnologije polprevodnikov. Zato meni, da lahko narekuje trgovinsko agendo.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je prejšnji mesec poudaril, da sporazum z ZDA razkriva strateško šibkost Evrope in njeno odvisnost od ameriške podpore: "Ne gre le za trgovino. Gre za varnost, za Ukrajino, za trenutno geopolitično nestabilnost."

Thorsten Benner, direktor Inštituta za globalno javno politiko v Berlinu, je dodal, da je trgovinski sporazum "neposredna posledica varnostne šibkosti Evrope, ki ne more zagotoviti lastne obrambe in ki 20 let ni vlagala v svojo varnost", poleg tega pa tudi v "tehnološko moč" in krepitev enotnega trga.

Sabine Weyand, generalna direktorica za trgovino pri Evropski komisiji, pa je opozorila: "Plačujemo ceno tega, da smo prezrli opozorilni signal prve Trumpove administracije in se nato spet obnašali, kot da je vse v redu."

Nova "Turnberryjeva ureditev"

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je novi dogovor med ZDA in EU poimenoval "Turnberryjev sistem" ter ga primerjal s povojnim sporazumom iz Bretton Woodsa.

Trump je že pokazal, da ne bo spoštoval želje EU, da bi iz skupne izjave izključili občutljiva vprašanja. Nejasna pogodba na štirih straneh mu daje prostor za nove zahteve in grožnje. To pomeni, da bi lahko sledila nova ponižanja, saj ostaja odprtih veliko vprašanj – od carinskih kvot za jeklo in aluminij do izjem za posamezne sektorje.

Evropski uradniki priznavajo, da je sporazum ohlapen in ranljiv, Trump pa lahko investicijsko obljubo EU v višini 600 milijard dolarjev uporabi kot izgovor za dodatne carine, če ne bo izpolnjena.

Mario Draghi je ob tem opozoril, da je Trumpova sposobnost vsiljevanja pogojev jasen dokaz evropske nepomembnosti. Dodal je: "Evropa je slabo pripravljena na svet, v katerem trgovinske odnose oblikujejo geopolitični interesi, varnost in stabilnost oskrbovalnih verig – in ne učinkovitost."

Kaj lahko stori EU?

Ursula von der Leyen je večkrat poudarila, da mora evropska strategija v odnosih z ZDA temeljiti na treh stebrih: pripravi povračilnih ukrepov, razpršitvi trgovinskih partnerjev in krepitvi enotnega trga.

Za nekatere je to poziv k prebujenju ter priložnost za institucionalne reforme in krepitev konkurenčnosti. Drugi pa menijo, da je rešitev v širjenju mreže zaupanja vrednih partnerjev. Bruselj tako pripravlja sporazum z južnoameriškim blokom Mercosur, razmišlja o dogovorih z Indonezijo, Indijo in drugimi državami, odprt pa je tudi za tesnejše sodelovanje s pacifiškim trgovinskim blokom CPTPP.

Bernd Lange, predsednik trgovinskega odbora Evropskega parlamenta, je ob tem poudaril: "EU se mora osredotočiti na krepitev mreže trgovinskih sporazumov s partnerji, ki jim lahko zaupa, če želimo stabilizirati sistem, temelječ na pravilih."

Po oceni strokovnjakov se Evropa zdaj sooča z glavnim vprašanjem: ali bo uspela okrepiti svoj položaj kot središče svobodne trgovine v času, ko globalizacija slabi, ali pa bo postala bojišče vse ostrejše tekme med Kitajsko in ZDA?