Sodišče, ki mu je zadevo predložila Evropska komisija, je julija 2015 razsodilo, da je Slovenija kršila pravo EU s področja ravnanja z odpadki. Kršitev se je med drugim nanašala na obstoj nezakonitega odlagališča Bukovžlak, ker je Slovenija dovolila vnos zemeljskega izkopa, ne da bi preverila, ali so bili na tej lokaciji odloženi drugi odpadki, in ne da bi sprejela ukrepe za odstranitev odpadkov, za katere dovoljenje ne velja.

Ker Slovenija ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev te sodbe, je komisija maja 2023 vložila novo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti. V njej je predlagala, naj sodišče Sloveniji naloži plačilo pavšalnega zneska. Sodišče je tej tožbi ugodilo in ugotovilo, da Slovenija ob izteku roka, ki ga je določila komisija, sodbe iz julija 2015 ni izvršila, čeprav je imela za to na voljo dovolj časa.

Kot so pojasnili na sodišču, so pri določitvi pavšalnega zneska upoštevali ustrezne dejavnike, kot so resnost in trajanje ugotovljenih kršitev ter plačilna zmožnost Slovenije.

Glede resnosti kršitev je sodišče navedlo, da je treba to, da sodba iz julija 2015 ni bila v celoti izvršena, šteti za posebej resno, saj so zaradi tega nastala znatna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Glede trajanja kršitve pa je ugotovilo, da je neizpolnitev obveznosti trajala od 16. julija 2015 do 13. novembra 2024, torej devet let in štiri mesece, kar pomeni znatno trajanje.

Tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti lahko zoper članico EU, ki ni izpolnila obveznosti iz prava unije, vloži Evropska komisija ali druga država članica. Če sodišče ugotovi, da obveznosti niso bile izpolnjene, mora ta država članica v najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.

Če komisija meni, da država članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij. Če pa komisija ni bila obveščena o ukrepih za prenos direktive, lahko sodišče na predlog komisije sankcije naloži že v prvi sodbi.

Na območju odlagališča Bukovžlak pri Celju so desetletja odlagali nekdanje cinkarniške odpadke in delno odpadke, nastale pri rušenju stare celjske cinkarne. Odlagališče, sestavljeno iz onesnaženega zemeljskega izkopa in industrijskih odpadkov, so s tem onesnažili tudi s težkimi kovinami, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi in za okolje.

Sanacija je stekla novembra 2023, gradbena dela v okviru sanacije pa so zaključili julija lani.

Globa po navedbah ministrstva opomnik o nujnosti varstva okolja

Globa, ki jo je Sodišče EU naložilo Sloveniji zaradi zamud pri sanaciji odlagališča Bukovžlak, je po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo tudi opomnik o nujnosti varstva okolja. Kot so zapisali, pa Slovenija ni prejela tudi dodatnih dnevnih kazni, kar je posledica lani zaključene sanacije odlagališča.

Odločitev sodišča je bila po navedbah ministrstva pričakovana, saj država v 12 letih od uradnega opomina Evropske komisije in devetih letih po obsodbi Slovenije zaradi nespoštovanja direktiv o odpadkih in odlaganju odpadkov na odlagališčih območja ni uspela sanirati.

"Šele z vzpostavitvijo novega ministrstva za okolje, podnebje in energijo je postala odprava kršitev evropske zakonodaje ena osrednjih prednostnih nalog ministrstva, s čimer je bil podan potreben zagon prizadevanjem za sanacijo nezakonitega odlagališča Bukovžlak," so zapisali.

Sanacijo so zaključili lansko poletje. "Na ministrstvu smo na sodelovanje vseh vpletenih in uspešno izvedbo tega zahtevnega projekta ponosni. Želimo pa si, da se danes o nezakonitih odlagališčih - tako tistih iz preteklosti kot tistih, ki jih odkrivamo danes - ne bi več pogovarjali. Takšna ravnanja so nesprejemljiva in vredna vsega obsojanja," so navedli.

Sankcija, ki jo je Sloveniji izreklo Sodišče EU, po njihovih besedah nosi sporočilo, da mora skrb za okolje in zdravje ljudi postati ena od prednostnih nalog sodobne družbe. "Oči si ne smemo in ne moremo več zatiskati," so poudarili. Nosi tudi opozorilo, da je spoštovanje prava in odločitev sodišč osnova, brez katere demokratične družbe ne morejo obstajati, so dodali.