Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je poslabšal napoved letošnje gospodarske rasti. Namesto 2,1-odstotne rasti pričakuje 0,8-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Slabša je tudi napoved za prihodnje leto, saj naj bi rast namesto 2,4 odstotka dosegla 2,1 odstotka. V letu 2027 naj bi znašala 2,2 odstotka.
NOVA NAPOVED, OBETA SE PADEC RASTI BDP-JA: Kaj pa bo z inflacijo?
Slovenija
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala nekdanja prva dama Umarja in urednica jesenske napovedi Maja Bednaš, za prvo polovico leta ugotavljajo, da se rast letos upočasnjuje. "Prva polovica leta pomeni stagnacijo v primerjavi z lanskim letom, ključen element, ki je vplival na ta upad, je izvoz," je dejala.
Obeti za drugo polovico leta so nekoliko boljši. "Pomemben kazalnik nabavnih menedžerjev za evrsko območje v tretjem četrtletju nakazuje rast aktivnosti zlasti v pridelovalnih dejavnostih, kar je za slovenski izvozni sektor zelo pomembno," je povedala Bednaš. Izboljšuje se tudi stanje v mednarodnem okolju. Negotovost ostaja visoka, vendar je indeks negotovosti glede trgovinskih politik po doseganju določenih dogovorov ZDA z drugimi državami precej nižji.
Pri pripravi napovedi so upoštevali revizijo podatkov za lansko leto, ki pa v primerjavi s prejšnjimi leti po njenih besedah ni prinesla velikih sprememb v realni rasti bruto domačega proizvoda (BDP), so se pa kar občutno spremenile stopnje rasti posameznih agregatov, tako potrošnje kot na strani komponent dodane vrednosti. Znatne so bile spremembe pri investicijah osnovna sredstva in zasebni potrošnji, podatki so bili po njenih navedbah boljši.
"Gospodarsko rast bo letos poganjala domača potrošnja, predvsem trošenje gospodinjstev, podprto z razmeroma visoko ravnjo zaposlenosti in pospešeno rastjo plač," je povedala vršilka dolžnosti direktorice Umarja Alenka Kajzer. Uresničitev napovedi spremljajo večinoma negativna tveganja, povezana z razmerami v mednarodnem in v domačem okolju. V domačem so povezana predvsem z zmogljivostmi za izvedbo investicijskih projektov in rastjo stroškov dela.
Medletna inflacija bo konec leta znašala 2,9 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane, v prihodnjih dveh letih naj bi se znižala na nekoliko nad dvema odstotkoma. Razmeroma visoka bo rast cen storitev, ki jo bo poganjala rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile in povpraševanje ob predvideni rasti razpoložljivega dohodka. Rast cen storitev bo nekoliko presegala rast cen življenjskih potrebščin, osnovna inflacija se bo v daljšem obdobju ohranjala nekoliko nad dvema odstotkoma, je povedala Bednaš.
Po lanski stagnaciji Umar letos pričakuje šibko rast investicij v osnovna sredstva, povečale se bodo gradbene investicije, zlasti nestanovanjske in infrastrukturne, ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih pa tudi investicije v proizvodnji. Rast državne potrošnje bo zmernejša kot lani. Bolj umirjena bo rast socialnih transferjev v naravi ter izdatkov, ki so bili lani okrepljeni tudi zaradi obnove po poplavah.
Zaposlenost se bo letos po navedbah Kajzer v povprečju leta zmanjšala, v prihodnjih dveh letih pa pretežno stagnirala, brezposelnost bo v celotnem obdobju ostajala nizka. Po upadu v prvi polovici leta v nadaljevanju leta pričakujejo ohranjanje zaposlenosti na doseženi ravni. "V prihodnjih dveh letih bodo ob zgodovinsko nizkem številu brezposelnih na njihovo zmanjševanje vplivale predvsem demografske spremembe, ki postopoma povečujejo prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oziroma v upokojitev," je povedala.
Letos bo nominalna rast plač 7,5-odstotna in višja kot lani, nato se bo nekoliko upočasnila, realna rast pa bo presegala stopnje pred desetletjem. V javnem sektorju bo na visoko rast plač znatno vplivala plačna reforma. Njen vpliv bo največji letos, v prihodnjih dveh letih pa postopoma manjši. Tudi v zasebnem sektorju pričakujejo razmeroma visoko rast plač, nanjo bodo še naprej pomembno vplivali pritiski s trga dela. V Umarju pričakujejo tudi demonstracijski učinek zaradi povišanja plač v javnem sektorju.
Nova napoved gospodarskih gibanj bo med drugim podlaga za pripravo predlogov proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Kot je pri tem izpostavila Bednaš, so spremembe nominalnega BDP kljub veliki spremembi realne rasti BDP zelo majhne. "Sprememba nominalne ravni obsega BDP je v naši jesenski napovedi za letos za dobrih 28 milijonov evrov nižja, prihodnje leto je to blizu 120 milijonov evrov. To so relativno majhne številke in to je pomembno z vidika proračunskega načrtovanja," je dodala.