Ankaranski občinski svetniki so podali soglasje že marca letos na osnovi predloga sodne poravnave. "Pričakujemo, da bo poravnavo čim prej potrdila še vlada RS," dodajajo na občini. Potem bo moralo poravnavo potrditi še sodišče. Na vprašanje, kaj določa sodna poravnava, pa odgovarjajo, da so stranke v postopku "zavezane, da tehničnih podrobnosti dosežene poravnave še ne razkrivamo".

Ankaranska občina bi to območje namenila turizmu. Meni namreč, da je smiselno umestiti infrastrukturo za potrebe Krajinskega parka Debeli rtič in pristaniško infrastrukturo za javni potniški promet. Bo pa za to potrebna priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), "kar bo terjalo nekaj časa". Naklonjeni so postavitvi glampinga kot turistične nastanitve. Želijo pa tudi, da bi območje upravljal nekdo iz lokalnega okolja.

Medtem želi občina še naprej upravljati s kopališčem, vzdrževati javne zelene površine, izvajati javno službo upravljanja s parkirišči, zagotavljati urejene javne sanitarije in osnovno gostinsko ponudbo ter z ureditvenimi posegi doseči, da bi objekti, ki danes niso v funkciji, vendarle zagotavljali boljšo oskrbo obiskovalcev tega območja, dodajajo na občini. Gre za območje, ki je del krajinskega parka, prepovedano je sidranje in vožnja z motornimi plovili.

Gledano z morja bo desna polovica nekdanjega kampa pripadla MNZ, leva pa Občini Ankaran. V delu objektov, ki so v lasti države, so nastanjeni begunci iz Ukrajine. V sindikatu policistov si želijo, da bi se objekti vrnili pod okrilje policije in bi jih v bodoče spet lahko koristili zaposleni v policiji.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na MNZ. Predvsem nas je zanimalo, kaj nameravajo storiti s tem delom obale. Njihovih odgovorov še nismo prejeli.