Lastnik Splošne plovbe, nemški lastnik Peter Döhle, je 29. julija na skupščini izglasoval likvidacijo družbe, ki je imela v svoji floti 86 ladij, navaja portal Necenzurirano. Ko bo likvidacija končana, bo podjetje s sedežem v Portorožu izbrisano iz registra.

Splošna plovba je bila ustanovljena leta 1954, poslovati pa je začela z eno ladjo, izhaja iz objave na spletni strani družbe. Tri leta po ustanovitvi ladjarja je bila ustanovljena še Luka Koper. Splošna plovba je v 60-ih letih prejšnjega stoletja postala drugi največji jugoslovanski ladjar, konec 70-ih let pa je zaposlovala že več kot 1600 ljudi. Njene ladje so nosile imena slovenskih mest, je spomnil portal Necenzurirano.

Kje so naše ladje? Se kdo spomni rubrike na radiu, v nedeljo zvečer? Tako nekako… ladja Pohorje je napoti iz Sidneya v L Angeles. Ladja Koper je zasindrana v Kuala Lumpurju… ni ne ladij, ne oddaje.

— Božidar Novak???????? (@NovakBozidar) September 12, 2024

Z osamosvojitvijo je Splošna plovba ostala brez zaledja za linijsko poslovanje, zaradi česar se je morala specializirati za prevoze razsutih tovorov. Družbo so pestila tudi visoka posojila za nakupe ladij, najeta na Japonskem. Država se je zato leta 1995 obvezala, da bo družbi pomagala vračati dolgove, v zameno pa je postala edini lastnik podjetja.

Do preobrata v poslovanju je prišlo leta 2004, ko je Splošna plovba praznovala 50-letnico obstoja. Takrat je skupina zaradi dobrih razmer na trgu ustvarila rekordne rezultate in kar 15 milijonov evrov dobička, kar ji je omogočilo, da se je lotila obnove in pomlajevanja flote. Kmalu zatem se je vnel boj za njeno lastništvo.

Nemški ladjar Döhle, ki je v 90-ih že priskočil na pomoč Splošni plovbi, je izrazil interes za delnice Splošne plovbe, katere lastnica je bila tudi država in svoj delež leta 2005 uvrstila na seznam podjetij za prodajo. Nemci so sprva pridobili petinski delež družbe, leta 2007 pa postali večinski lastniki slovenskega ladjarja.

Posel se je znašel pod drobnogledom policije in drugih državnih organov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bil državni delež v Splošni plovbi prodan nepregledno in da vsi ponudniki pri tem niso imeli enake obravnave. Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil Drago Kos, pa je policiji naznanila sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki naj bi ga storili posamezni člani vlade.

Ob prodaji leta 2007 si je sicer država zagotovila še opcijo za prodajo 25-odstotnega deleža, ki ga je leta 2012 ob nasprotovanju predsednika uprave Splošne plovbe Egona Bandlja tudi izkoristila. Kmalu po tistem je šlo poslovanje družbe, tako Necenzurirano, samo še navzdol. Prihodki skupine so v letih od 2013 do 2016 padli z več kot sto na le 35 milijonov evrov. V tem času je ustvarila kar 145 milijonov evrov izgube, večinoma zaradi izgub pri prodaji ladij in oslabitev njihove vrednosti.

Leta 2022 je v družbi prišlo do večjega odpuščanja. Leta 2023 je Splošna plovba prodala ladjo Pohorje, še zadnjo v floti s slovenskim imenom. Lani pa je po poročanju portala Necenzurirano prodala zadnje večje premoženje - poslovno stavbo in vilo San Marco v Portorožu. zaradi te prodaje je družba lani po več zaporednih letih poslovanja z izgubo ustvarila dobiček v višini 1,7 milijona evrov, izhaja iz objave agencije Ebonitete.