Izrael je sporočil, da je napadel jedrske objekte v Natanzu in Isfahanu. Sprva je trdil tudi, da je zadela jedrsko elektrarno v Bušeherju, a je tiskovni predstavnik pozneje pojasnil, da je šlo za napako. Iranski diplomat je za Reuters dejal, da Bušeher ni bil tarča in da gre pri teh navedbah za "psihološko vojno". Napad na to elektrarno, v kateri delajo tudi ruski tehniki in ki leži blizu arabskih držav, bi lahko sprožil jedrsko nesrečo širših razsežnosti.

Iran se zdaj sooča z največjim varnostnim izzivom po islamski revoluciji leta 1979. Eden od odgovorov, o katerih resno razmišljajo, je zaprtje strateške Hormuške ožine. Član Odbora za nacionalno varnost iranskega parlamenta, Behnam Saidi, je za agencijo Mehr dejal, da bi Iran lahko zaprl to poglavitno morsko pot, skozi katero poteka kar 20 odstotkov svetovne dnevne porabe nafte. Komercialne ladje se že izogibajo bližini iranskih voda, so sporočili iz pomorske industrije.

Hormuška ožina povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in Arabskim morjem. Ameriška Uprava za energetske informacije (EIA) jo označuje kot "najpomembnejšo svetovno točko za tranzit nafte". Na najožjem delu je široka le 33 kilometrov, z dvema dvomiljskima koridorjema za ladijski promet, kar pomeni, da je plovba tam zelo gosto prometna in nevarna, navaja Deutsche Welle.

Ožino uporabljajo skoraj vse države proizvajalke nafte v Perzijskem zalivu, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati, Kuvajtom in Irakom. Po podatkih energetskega svetovalca Vortexa skozi Hormuško ožino vsak dan preide okoli 20 milijonov sodčkov surove nafte, kondenzata in goriva. Tudi Katar, eden največjih svetovnih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina, uporablja to pot za izvoz svojega plina, piše Express.

Iran je potrdil, da se bo jutri v Ženevi sestal z evropskimi predstavniki, s ciljem iskanja diplomatske rešitve za vse bolj nevarno situacijo na Bližnjem vzhodu.