Temperatura morja na globini tisoč metrov se je v zadnjem desetletju zvišala za 0,8 stopinje Celzija, slanost pa za 0,2 enote (PSU). To so najhitrejše zabeležene spremembe v globokih vodah Sredozemlja, ki bi lahko pomenile trajno spremembo podnebnega režima v regiji, piše Zimo.hr.

Raziskavo, objavljeno v reviji Limnology and Oceanography Letters, sta vodila dr. Elena Terzić in dr. Ivica Vilibić z Inštituta Ruder Bošković, pri delu pa so sodelovale tudi raziskovalne skupine iz Italije in Slovenije. Uporabili so podatke iz različnih virov – od raziskovalnih ladij in zasidranih bojev do samodejnih plovil Argo.

Jadran deluje kot naravni "termostat" Sredozemlja. Pozimi se v njegovem severnem delu oblikuje hladna in gosta voda, ki tone na dno in skozi Otrantska vrata priteka v globoki Mediteran. Na ta način je Jadran stoletja skrbel za ravnovesje vodnih tokov ter dovajal kisik v globine. Ta sistem pa se zdaj spreminja: voda, ki nastaja ob hrvaški obali, je vse toplejša in bolj slana, zato v globine prihajajo toplejši tokovi, ki dodatno segrevajo celoten sistem. "Namesto da bi termostat ohranjal stabilno temperaturo, zdaj v sistem dovaja vedno več toplote," opozarja dr. Vilibić.

Glavni vzroki za spremembe so kombinacija globalnega segrevanja, spremenjenih padavinskih vzorcev in zmanjšanih rečnih dotokov. Višje temperature zraka povzročajo, da nastaja manj hladne vode, manjši pritoki pa pomenijo bolj slano morje. Zlasti zaskrbljujoče je, da se trend izrazito pospešuje – medtem ko so bile stopnje segrevanja prej približno 0,2 °C na stoletje, so zdaj že 0,8 °C na desetletje.

Posledice so že vidne v morskem življenju. Vrste, prilagojene na hladne globoke vode, nimajo kam pobegniti, medtem ko toplejše razmere omogočajo prihod tropskih vrst iz vzhodnega Sredozemlja, kar močno preoblikuje ekosistem. Učinki pa niso omejeni zgolj na Jadran – segrevanje globokih voda vpliva tudi na dvig morske gladine ob sredozemskih obalah Evrope ter spreminja vremenske vzorce v širši regiji.

Projekcije so pokazale, da se spremembe, ki so bile prvotno napovedane za obdobje med letoma 2075 in 2100, v resnici dogajajo že v razdobju desetih do dvajsetih let. Znanstveniki opozarjajo, da obstoječi klimatski modeli podcenjujejo hitrost dogajanja v zaprtih morskih bazenih, kot je Sredozemlje.

Raziskave se zato nadaljujejo s pomočjo stalnih merilnih postaj in mednarodnih projektov, cilj pa je razviti natančnejše klimatske modele za prihodnje napovedi. "Narava nas opozarja, da se dogaja nekaj pomembnega. Naša naloga je, da te procese razumemo in družbo pripravimo na spremembe, ki prihajajo," poudarja dr. Vilibić.