Tuji mediji poročajo o več kot 7.000 primerih okužb z virusom čikungunja v kitajski pokrajini Guangdong, zato se mnogi sprašujejo tudi o tveganju za Slovenijo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da trenutno epidemiološko situacijo v zvezi z virusom čikungunja na Kitajskem pozorno spremljajo.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v letu 2025 ocenjuje, da je tveganje vnosa in lokalnega prenosa čikungunje v EU zaradi prisotnosti prenašalca tigrastega komarja ter globalne mobilnosti prebivalstva precej realno. Kljub temu čikungunja še ni endemična bolezen v večini Evrope, a je možnost lokalnih izbruhov vedno bolj verjetna.

Kot navaja ECDC, v Evropi, predvsem v Franciji in Italiji, že prihaja do lokalno pridobljenih primerov te bolezni, kar kaže na aktivno širjenje. Višje temperature in podnebne spremembe pospešujejo rast populacije in življenjski cikel teh komarjev, kar povečuje tveganje za prenos virusov. 

Tigrasti komarji so prisotni tudi v Sloveniji, kjer so se že udomačili. Najbolj razširjeni so predvsem na Primorskem, v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter tudi v širšem območju Ljubljane. Tigrasti komar je invazivna vrsta, ki se širi predvsem z ljudmi in prevoznimi sredstvi. Največje tveganje za širjenje bolezni in komarjev je v toplih mesecih, konec julija in avgusta, ko je njihova aktivnost največja.

V Sloveniji letos dva primera okužbe

V Sloveniji sta bila dva zabeležena primera okužbe s čikungunjo. "Pri nas do letos nismo imeli prijavljenih primerov, smo pa letos zabeležili dva importirana primera čikungunje (eden z Madagaskarja, za drugega ni podatka)," navaja NIJZ.

Kljub izbruhu bolezni na Kitajskem se ob prihodu potnikov s Kitajske v Sloveniji ne izvaja poseben nadzor. "Ob prihodu potnikov s Kitajske ni posebnega nadzora. Verjetno so oblasti na Kitajskem tako stroge ukrepe uvedle zaradi hitrega širjenja bolezni (velikega števila primerov)," pojasnjujejo.

Kaj je čikungunja

Čikungunja se razlikuje od drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta denga ali zika, predvsem po intenzivnih bolečinah v sklepih, ki lahko vztrajajo tudi do eno leto po okužbi, medtem ko so simptomi zike in denge običajno blagi do zmerni. Pri čikungunji je značilna tudi visoka vročina (nad 40 °C), mrzlica in rdečica na mestu vboda komarja, medtem ko denga lahko privede do nevarnih krvavitev in šoka, zika pa je bolj znana po tveganju za okvare ploda pri nosečnicah. Zaradi nevarnosti dolgotrajnih zapletov in možnosti hitrega širjenja preko komarjev se čikungunja obravnava z visoko stopnjo previdnosti.

"Pri vseh treh boleznih so prenašalci virusov komarji in v začetni fazi so znaki in simptomi okužbe podobni. Pri dengi je večina okužb asimptomatskih, medtem ko je pri čikungunji ravno obratno. Razlike med boleznimi so tudi glede samega poteka bolezni, pri vseh pa je zdravljenje podporno. Proti dengi in čikungunji obstaja tudi cepivo. Vezano na podatke o potovanju in zdravstvenih težavah se diagnoza potrdi s preiskavo krvi," pojasnjujejo na NIJZ.

Čikungunja ni nalezljiva med ljudmi, ker se virus prenaša le preko pikov okuženih komarjev, zato ni neposrednega prenosa med ljudmi. Kljub temu so na Kitajskem uvedli stroge ukrepe za zajezitev širitve, ki vključujejo obsežne razpršitve insekticida za uničenje komarjev. 

Priporočila NIJZ za zaščito

NIJZ priporoča vrsto zaščitnih ukrepov za zaščito proti komarjem: "Priporočamo obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti v času največje aktivnosti komarjev (zjutraj in zvečer), priporočamo uporabo repelentov (sredstev za zaščito proti komarjem), ki vsebujejo 20–50 % DEET (N,N-dietil-m-toluamid). Nosečnice in otroci, mlajši od 12 let, naj se pred uporabo repelentov posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Repelenti za otroke mlajše od 3 mesecev niso priporočeni," navajajo.

Priporočajo tudi uporabo mrež proti komarjem in insekticidov v prostorih. Priporočila o zaščiti pred komarji in informacije o repelentih so dostopne na njihovi spletni strani.