Gre za tako imenovani 'nevidni steber', kar pomeni, da je ta tok vročega kamninskega materiala skoraj neviden – zaznamo ga lahko le posredno, prek seizmičnih valov, ki se upočasnijo, ko potujejo skozi območje z višjo temperaturo. Za razliko od običajnih vročih točk, kot so Havaji ali Islandija, kjer je vulkanska dejavnost očitna, pri tem stebru ni površinskih znakov, ki bi kazali na njegovo prisotnost. 

Ne glede na to, ali povzročajo vidne spremembe na površju ali ne, takšni stebri v Zemljinem plašču igrajo bistveno vlogo pri prenosu toplote, pritiskov in dinamike globoko pod površjem. Njihovo razumevanje bi lahko pripomoglo k boljšemu vpogledu v tektoniko plošč, razvoj življenja in celo Zemljino magnetno polje.

Prvi namigi o tem, da se pod Omanom skriva nekaj nenavadnega, so prišli iz seizmičnih podatkov – valovi potresov so se tam upočasnili, kar nakazuje na prisotnost mehkejšega, toplejšega kamninskega materiala. Računalniški modeli in dodatna terenska merjenja so okrepila domneve, da gre za vroč tok staljenih kamnin, katerega premer naj bi bil med 200 in 300 kilometri, temperatura pa tudi do 300 stopinj Celzija višja od okolice.

Znanstveniki domnevajo, da ta podzemni steber obstaja že zelo dolgo in je verjetno vplival tudi na gibanje indijske tektonske plošče pred približno 40 milijoni let. Še danes naj bi prispeval k počasnemu dvigovanju tal na območju Omana.

Če se bo potrdilo, da gre res za takšen skriti vroč tok, je možno, da obstajajo podobni pojavi tudi drugje po svetu, kar bi pomembno vplivalo na obstoječe geološke modele. Takšni stebri bi namreč lahko kazali na to, da iz Zemljinega jedra prihaja več toplote, kot smo doslej verjeli – to pa bi lahko pomenilo, da je treba temeljito pregledati dosedanje teorije o toplotnem razvoju planeta, piše Nauka Telegraf.