Kofflerjeva poudarja, da je Rusija pri podpori Iranu izjemno previdna. Čeprav Iran vse glasneje prosi za pomoč – zlasti ob naraščajočih napetostih z Izraelom –, Moskva z vojaškim odzivom zavlačuje. Putin namreč ne želi tvegati, da bi sprožil močan ameriški odziv, ki bi lahko spremenil razmerje moči na ukrajinskem bojišču. Vse kaže, da gre za strateško igro, v kateri si ruski predsednik ne more privoščiti napačne poteze.

Ozadje

Donald Trump je zatrdil, da so ameriški zračni napadi "popolnoma uničili" iranski jedrski program, čeprav ameriške obveščevalne službe ocenjujejo, da so ga zgolj začasno zaustavili. Po oceni izraelske vojske Iran trenutno nima več tehničnih pogojev za hiter prehod do izdelave jedrskega orožja, kar zmanjšuje potrebo po ruski vojaški podpori. Hkrati Rusija in Iran krepita sodelovanje na področju energentov, kar kaže na trdno, a predvsem gospodarsko naravnano partnerstvo.

Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da ameriški predsednik uživa precejšnjo svobodo pri odločanju o vojaških ukrepih – senat je namreč zavrnil omejitev Trumpovih pooblastil pri napadih na Iran. Zavezništvo NATO pa je napovedalo povečanje obrambne porabe, kar nakazuje dodatno podporo Ukrajini. A Trumpovo oklevanje pri nadaljnji pomoči, o katerem poročajo ameriški mediji, je pustilo zaveznike v negotovosti glede njegove dolgoročne strategije.

Deljena mnenja

Nekateri menijo, da Trump s svojo odločno politiko sili Putina k previdnosti, drugi pa ocenjujejo, da je zadržanost Moskve predvsem posledica izčrpanosti ruske vojske. Iran je razglasil "zmago" nad Izraelom, a ruski molk ob tem kaže, da se Kremelj namerno izogiba izpostavljanju in ostaja v ozadju. Mednarodni mediji poročajo, da se pozornost vse bolj usmerja k prepletenim svetovnim konfliktom, v katerih ima Rusija osrednjo vlogo.