Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka. K padcu je po navedbah državnega statističnega urada vplival predvsem saldo menjave s tujino. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec 0,8-odstoten in s tem največji v območju evra. Z začetkom leta 2025 se je tako zaključilo obdobje gospodarske rasti, ki je trajalo več kot štiri leta. Pred tem je Slovenija upad obsega BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020.

V letošnjem prvem četrtletju se je domača potrošnja na letni ravni povečala za 0,8 odstotka, medtem ko je saldo menjave s tujino znižal BDP za 1,4 odstotne točke. K rasti domače potrošnje je prispevala končna potrošnja, ki se je povečala za en odstotek. Pri tem se je potrošnja države povečala za 2,6 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa za precej bolj skromnih 0,4 odstotka. Umirjanje rasti potrošnje gospodinjstev so sicer statistiki zaznavali že preko celotnega lanskega leta.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v začetku leta 2025 zmanjšale četrto četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka, torej podobno kot že v zadnjem lanskem četrtletju. Največji vpliv na upad investicij je imelo devetodstotno zmanjšanje investicij v gradbene objekte. Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, se je pa precej izraziteje povečal uvoz, zato je saldo menjave s tujino negativno vplival na BDP. Uvoz je bil v prvih treh mesecih letos za 1,9 odstotka večji kot v enakem obdobju lani, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka, so še izračunali na statističnem uradu.

Glede na danes objavljeno drugo oceno evropskega statističnega urada Eurostat je imela Slovenija v prvem četrtletju najšibkejšo gospodarsko aktivnost med državami z evrom. Obseg BDP se je namreč v 20 državah, ki si delijo enotno valuto, na četrtletni ravni povečal za 0,3 odstotka, pri čemer se je v Sloveniji skrčil za 0,8 odstotka. Na letni ravni je bila gospodarska rast v območju evra 1,2-odstotna, v Sloveniji pa se je BDP tudi v tej primerjavi skrčil za 0,8 odstotka.

Skrčenje obsega BDP v začetku leta 2025 je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj presenetilo. Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA, so sporočili.

Tudi v Banki Slovenije skrčenje BDP pripisujejo povečani negotovosti. Ob povečanju napetosti v globalni trgovini in izjemni negotovosti smo beležili upad bruto investicij v osnovna sredstva, so zapisali. Ustavila se je tudi rast trošenja gospodinjstev, kar ob sicer še vedno visoki zaposlenosti in rasti plač, ki presega inflacijo, pripisujejo zlasti bolj previdnemu obnašanju potrošnikov.

Slovenija kot zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo čuti težave največjih trgovinskih partnerjev, ob tem pa tudi globalne spremembe, ki jih je sprožila nova trgovinska politika ZDA, pa je gospodarsko aktivnost v prvem četrtletju komentiral minister za finance Klemen Boštjančič. Prihodnost ga skrbi, posebej v luči potrebnih obrambnih izdatkov.

Manj pesimistični so na gospodarskem ministrstvu. Padec BDP odraža izzive, ki smo jim priča v mednarodnem okolju, vendar domače povpraševanje ostaja stabilno, so zapisali. Kot so dodali, lahko negativen prispevek salda menjave s tujino k BDP pripišemo uvedbi ameriških carin ter tudi zaostrovanju razmer v nemški avtomobilski industriji.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pričakovali umiritev gospodarske aktivnosti, vseeno pa je negativna številka tudi njih presenetila. Dinamika se je na vseh področjih poslabšala, je komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Poslabšanje salda menjave storitev je denimo pripisal višjim cenam naftnih derivatov v Sloveniji ter spremembam na področju obdavčitve napotenih delavcev. Za gospodarsko aktivnost v prihodnjih četrtletjih se mu zdi zelo pomembna dinamika gradbenih del in pa morebitna spodbuda potrošnji, ki bi izboljšala optimizem.