Znano je, da je plastiko skoraj nemogoče razgraditi. Raziskovalci Univerze na Havajih, v Mānoi, so pred leti začeli testirati mikrobe, ki rastejo na kopnem, vključno z bakterijami in gobami, glede njihove sposobnosti za razgradnjo plastike. So se pa prvič posvetili morskih glivam.

Vzorce morskih gliv so izolirali, odstranili so pesek, morske alge, korale in spužve. Kot navajajo raziskovalci, imajo glive sposobnost jesti stvari, ki jih drugi organizmi ne morejo prebaviti, kot je npr. les. Laboratorijske posode so napolnili s poliuretanom, ki se najpogosteje uporablja v plastičnih izdelkih, in dodali najhitreje rastoče glive. Rezultati so boli pozitivni.

#marinefungi are not only ecological superheros, but boy are they pretttttyyy ???? some of my favorite isolates from the water column, sediment, and marine inverts here in Hawai’i!! pic.twitter.com/62iTuT5Taj

— Syrena Whitner ???????? (@SyrenaWhitner) June 9, 2022

60 odstotkov morskih gliv, ki so jih vzeli iz oceana za ta namen, ima sposobnost jesti plastiko ali jo spreminjati. V treh mesecih so nekatere glive uspele povečati stopnjo hranjenja za 15 odstotkov.

Vsako minuto v morju konča tovornjak plastike. Če ljudje svojih navad ne bomo spremenili, bomo do leta 2050 v morje odvrgli štirikrat več plastike, kar bi pomenilo, da bo plastike več kot rib. Avstralska znanstvena agencija CSIRO in Univerza v Torontu sta naredili oceno, koliko plastike konča na morskem dnu – med tri do enajst milijonov metričnih ton plastike najdemo na dnu oceanov. Upoštevali so večje predmete, kot so plastične vrečke, mreže in podobno. Približno polovica se nahaja nad globino 200 metrov, druga polovica pa na globinah od 200 do 11.000 metrov.

Plastika se ne razgradi, ampak razpade v mikroplastiko, ki ostane v okolju. Našli so jo že pod Mount Everestom, v snegu na Antarktiki in Arktiki, našli so jo v človeških pljučih in krvi.