Sežanci, predvsem stanovalci mesta, se hudujejo zaradi velikih količin smeti na ekoloških otokih. Nekateri ob tem kažejo s prstom na Komunalo Sežana, ker je v zasebni lasti. Drugi se hudujejo čez Italijane, češ, da oni prinašajo smeti in jih puščajo na ekoloških otokih v Sežani. Tretji pravijo, da v stanovanjih v blokih živi veliko več ljudi, kot pa jih je dejansko prijavljenih na naslovu. Najbolj na udaru naj bi bilo središče mesta. Za pojasnila smo se pred dnevi obrnili na Komunalo Sežano, od koder pa so nam danes sporočili, da naših novinarskih vprašanj niso prejeli, ker smo jih naslovili na direktorja, ki je trenutno odsoten. Služba za stike z javnostmi je vprašanja tako prejela šele danes in nam tudi posredovala odgovore, ki jih objavljamo v nadaljevanju.
KDO JE KRIV ZA KUPE SMETI - KOMUNALA SEŽANA: "Iz ovojnic izrežejo svoj naslov in odvržejo v zabojnik za ostanke" (FOTO)
Slovenija
Ekološki otok za trgovino Mercator ob Partizanski cesti v strogem središču Sežane minulo nedeljo. Foto: Facebook Mesto Sežana
"Tako izgleda ekološki otok v centru mesta za Mercatorjem v nedeljo popoldne. Vsakodnevno opažam ljudi, ki ne živijo v tem predelu, kako z avti pripeljejo vreče z odpadki od drugod in jih odložijo na tem ekološkem otoku. Stanovalci v okolici pa velikokrat nimamo kam odložiti vreč s smetmi. Upam, da se bo kaj uredilo v tej smeri," je v eni od skupin na družbenih omrežjih zapisala domačinka pod objavo pričujoče fotografije.
Nekateri menijo, da je za takšno stanje kriva Komunala Sežana, ker ni javno podjetje, ampak je v zasebni lasti. Spomnimo, leta 2020 je Marko Prunk, lastnik več mesnic, trgovina, hotela, restavracij in podjetja Postojnske mesnine odkupil 49 odstotkov delnic Komunale Sežana in postal večinski lastnik. 16 odstotkov delnic je odkupil od malih delničarjev oz. takratnih zaposlenih ter podjetja ADM Invest Ljubljana, ki je imelo v lasti sedem odstotkov. Odkupil je tudi 26-odstotni delež Leopolda Poljanška, ki ga je ta kupil leta 2017 na dražbi Kraškega zidarja. Prunk je plačal 1,6 milijona evrov in vsem ponudil enako ceno, 20 evrov za delnico. Ostali lastniki so Občina Sežana, Občina Komen, Občina Divača in Občina Hrpelje-Kozina. Skupaj imajo 38-odstotni delež z desetimi odstotki notranjih delnic, ki pa nimajo glasovalne pravice, zato je Prunkov delež večinski.
????????V minulem tednu smo skupaj z ????????????????????????̌???????????????????????? ????????????̌???????????????????????????????????????? Občina Sežana Občina Divača Občina Hrpelje-Kozina in Občina...
Objavil/a Komunala Sežana dne Ponedeljek, 27. januar 2025
Prunk je torej kupil nekaj, kar je bilo naprodaj. V začetku letošnjega leta je Komunala Sežana skupaj z Medobčinskim inšpektoratom kraških občin opravila nadzor nad skupnimi zabojniki ob večstanovanjskih stavbah. "Rezultati žal niso nepričakovani, so pa res nesprejemljivi," so takrat zapisali v sežanski komunali. Pričujoče fotografije so več kot zgovorne.
Sežanci so kljub temu prepričani, da komunala premalo pogosto odvaža smeti, saj je "ob tem času vsako leto povsod enako, ljudje so prišli s počitnic, dopustov in pred septembrom pospravljajo polomljene igrače, obleke in vse ostalo", pa tudi "na vseh otokih je več ali manj enako, je pa res, da je ta otok v centru najbolj na udaru, imamo tudi tujce Italijane, ki veselo polnijo naše kante, premalo je kant".
Za pojasnila sem se obrnili na Komunalo Sežana. "Da, kopičenje odpadkov se predvsem dogaja na ekoloških otokih, v bližini večstanovanjskih stavb. Problem ni nov, gre za prekomerno kopičenje, velikokrat zaradi neločevanja, velikokrat pa tudi zato, ker stanovalci izkoristijo vikend za to, da odpadke odnesejo na ekološki otok. Ekološki otoki se v mestu praznijo trikrat tedensko (ponedeljek, sreda, petek), tudi v petek pred posnetimi fotografijami, je bil ekološki otok izpraznjen. Zato apeliramo na občane, da odpadke na ekološki otok odnesejo tudi med delavniki," pravijo na sežanski komunali.
To je vsebina zabojnikov za jedilno olje, na katero so delavci sežanske komunale naleteli julija letos.
Kot še navajajo, je največ odpadkov tistih, ki sodijo med mešano embalažo, to je plastična embalaža, plastenke, tetrapaki, konzerve pločevinke. "Prenapolnjenost zabojnikov povzroča tudi to, da uporabniki embalaže predhodno ne stisnejo, zložijo. Vemo, da je veliko embalaže voluminozne, in tako nestisnjena hitro napolni zabojnik. Predvsem v zabojniku za mešano embalažo, je veliko odpadkov, ki v ta zabojnik ne sodijo, celo neločenih. Prav tako v ostalih zabojnikih po ekoloških otokih," dodajajo.
Za primerjavo, ekološke otoke v mestu Sežana praznijo trikrat tedensko. V vaseh, ki spadajo pod komensko občino, kot so npr. Gorjansko, Sveto in druge, praznijo ekološke dvakrat, ponekod enkrat tedensko. "Mešani odpadki oziroma ostanek komunalnih odpadkov se prazni po urniku, ki ga vsi občani prejmejo konec leta. Odvoz je približno na 28 dni. Po vaseh s tem nimajo težav, tudi kar nekaj večstanovanjskih stavb ne. Težave, oziroma prenapolnjenost, se dogaja tam, kjer stanovalci odpadkov ne ločujejo, tam, kjer se stanovalci niso prijavili v odvoz odpadkov. Posledično je uporabnikov več kot plačnikov storitev. To pomeni, da preostali plačujejo odvoz odpadkov," pojasnjujejo in dodajajo:
"To, da je sprejem odpadkov na zbirnih centrih in CERO Sežana plačljiv, ni res. Vsa gospodinjstva lahko odpadke brezplačno oddajo, kosovne odpadke enkrat letno pridemo brezplačno iskati na dom. Brezplačni odvoz na zbirne centre in brezplačni odvoz kosovnih odpadkov je prav tako brezplačen za stanovalce v večstanovanjskih stavbah. Plačljiv odvoz je samo za odpadke poslovnih subjektov ali pa za nekoga, ki v naših občinah ni prijavljen."
Eden od komentatorjev je pod objavoo na družbenem omrežju namreč zapisal, da odkar je prevzem smeti postal plačljiv, ljudje spet odlagajo odpadke v kraške jame. Navedbe smo želeli preveriti pri Jamarskemu društvu Sežana (JDS). "Vaše vprašanje je bilo takoj posredovano našim članicam in članom, ki med drugim na terenu raziskujejo in dokumentirajo jame. Odgovorov oziroma pojasnil nismo prejeli. Osebno menim, da bi tovrstne odgovore lahko pripravili skrbniki jam, ki pa žal še niso določeni oziroma imenovani," je povedal Jordan Guštin, predsednik JDS.
Na Komunali Sežana pravijo, da je dejstvo, da imajo med stanovalci tudi neprijavljene. "Zelo veliko je stanovanj, v katerih je prijavljena zgolj ena oseba. Zaradi varstva osebnih podatkov, kot izvajalec odvoza odpadkov, zelo težko pridobimo prave podatke. Prav tako, bi si tudi mi želeli kamer na ekoloških otokih, katerih postavitev prav tako omejuje zakonodaja o varstvu osebnih podatkov. Postavitev kamer za namen ugotavljanja kršiteljev ni dovoljena. Skupaj z občinskim inšpektoratom izvajamo nadzore, se pa kršitelji, namesto da bi papir odložili v pravi zabojnik raje potrudijo in iz ovojnic izrežejo svoj naslov, te papirje pa nato odvržejo v zabojnik za ostanke."
Na sežanski komunali še pravijo, da uporabniki v večstanovanjskih objektih čutijo manj odgovornosti do pravilnega odlaganja odpadkov in čistoče na skupnih mestih odlaganja, kot občani na vaseh. "Ne smemo pa vseh enačiti, vendar trud tistih, ki delajo prav kaj hitro izničijo tisti, ki jim ni mar," zaključujejo.
Ker se v zvezi s sežansko komunalo velikokrat omenja njeno lastništvo, se jim zdi to "nekorektno", saj "gre pri odvozu odpadkov za lokalno gospodarsko javno službo, ki jo opravljamo na podlagi koncesij, ki so nam jo podelile občine, naloge so določene. Letno delo potrjujejo občinski sveti, prav tako tudi cene".