Razlog za aktivacijo članka je nočni incident v poljskem zračnem prostoru, kjer je Poljska sestrelila več dronov, ki so nad njeno ozemlje prileteli med ruskimi napadi na Ukrajino. Odzvala so se tako poljska letala kot letala zveze Nato, pri čemer so poskušali nekatere tarče identificirati in nevtralizirati, obenem pa locirati tiste, ki so jih sestrelili.

Po 4. členu severnoatlantske pogodbe lahko članice Nata zaprosijo za nujne pogovore, če menijo, da je ogrožena njihova varnost.

4. člen severnoatlantske pogodbe določa, da se bodo pogodbenice med seboj posvetovale, kadar koli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. Ta člen je ločen od 5. člena, ki določa, da se napad na eno članico šteje kot napad na vse članice Nata.

Tusk je poudaril, da Poljska ceni izraze solidarnosti zaveznikov, vendar "besede niso dovolj" in bo zato iskala "mnogo večjo podporo" s strani drugih držav članic Nata.

Po pisanju hrvaškega portala Index je bil 4. člen severnoatlantske pogodbe od ustanovitve zavezništva leta 1949 aktiviran le sedemkrat. Zadnjič je bil uporabljen leta 2022, ko so Poljska, Estonija, Latvija in Litva zahtevale konzultacije zaradi ruske invazije na Ukrajino.