Investitor projekta vzporednega tira je družba 2TDK postala po sprejetju sprememb zakona o drugem tiru, ki so začele veljati novembra lani. Ob tem so poudarili, da je posebnost projekta v tem, da mora družba na že pridobljenih zemljiščih pridobiti še stavbno pravico v korist 2TDK, kar pomeni pravico do gradnje.

Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja bo vodilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Po trenutni časovnici naj bi konec leta 2026 ali v začetku leta 2027 sledil razpis za izvajalca gradbenih del, pred začetkom gradnje pa bodo izvedene še arheološke raziskave.

Staro progo bodo odstranili leta 2031

Po zaključku gradnje vzporednega levega tira zakon predvideva tudi odstranitev stare železniške infrastrukture na delu trase med Prešnico in ENP Dekani. Direkcija RS za infrastrukturo bo morala v enem letu po začetku rednega obratovanja novega tira odstraniti obstoječo infrastrukturo, nato pa na opuščeni trasi urediti državno kolesarsko povezavo.

Ujetniki načrtov politike

V družbi 2TDK so se odzvali tudi na vprašanja glede prvotne odločitve za gradnjo enotirne proge. Kot poudarjajo, odločitev ni bila sprejeta v okviru družbe, temveč že leta 2005 s sprejetjem državnega lokacijskega načrta.

"Gre za politično in strateško odločitev na državni ravni, na katero družba ni imela vpliva," so zapisali. Dodali so, da je bilo gradbeno dovoljenje za desni tir izdano leta 2016, leto kasneje pa je vlada sprejela odločitev, da se projekt nadgradi v polno dvotirno povezavo. Končni sklep o tem pa je bil sprejet šele novembra lani. Sedmega maja letos pa so sprejeli še investicijski program.

Ob odsotnosti ustreznih podlag podjetje 2TDK ni moglo voditi nobenih aktivnosti z gradnjo levega tira, razen tistih, ki so bila sprejeta leta 2016 in to tudi v primeru, če bi to na koncu projektu prineslo finančne prihranke. Prav zato podjetje tudi odkupuje določena zemljišča šele zdaj.

Sama gradnja levega tira naj bi sicer stala 430 milijonov evrov brez vštetega DDV.

Projekt drugega tira Divača–Koper velja za eno največjih infrastrukturnih investicij v državi, njegov cilj pa je povečanje zmogljivosti in pretočnosti železniškega prometa med koprskim pristaniščem in notranjostjo države. Po zaključku gradnje bo lahko po novi progi dnevno peljalo okoli 250 vlakov, kar je skoraj trikrat več kot sedaj.