Istrski oljkarji bijejo plat zvona zaradi posledic letošnje junijske suše in več dni trajajočega vročinskega vala. Čeprav so zimske in spomladanske razmere sprva nakazovale obetavno sezono, je letošnji vročinski val povzročil sušenje in odpadanje mladih plodov – plodičev. Dodaten pritisk na oljčnike je povzročila tudi marmorirana smrdljivka in glivična bolezen pavje oko, ki še posebej ogroža pri nas najbolj razširjeno sorto istrsko belico.

Lanska suša in letošnji vročinski val: Dvojni udarec za oljke

V lanskem letu je sušni stres prizadel oljke prav v fazi kopičenja olja, zaradi česar je bila njegova vsebnost nižja, čeprav je bilo plodov veliko. Kot pojasnjuje dr. Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper: "Na območju slovenske Istre smo v letu 2024 zabeležili izrazit sušni stres v občutljivi razvojni fazi dozorevanja oljk, ko se v plodovih začne kopičiti olje (t. i. lipogeneza). Pomanjkanje vode v tem ključnem razvojnem obdobju je pomembno vplivalo na zmanjšano sintezo in kopičenje olja, kar je posledično vplivalo na nižjo vsebnost olja v plodovih, čeprav je bila letina količinsko sorazmerno dobra – število plodov je bilo veliko."

Čeprav oljke niso kazale vidnih posledic lanske suše – tudi ugodne zimsko-spomladanske razmere v letošnjem letu so pripomogle k njihovemu obilnemu cvetenju –, pa je usodni udarec sledil kmalu po začetku cvetenja. 

"Ugodne zimsko-spomladanske razmere v letu 2025 so dodatno pripomogle, da so oljke v tem letu obilno cvetele in kazale na obetavno letino. Vendar pa so bile po obetavnem začetku že teden dni po cvetenju  izpostavljene visokim temperaturam in sušnemu stresu, kar je sovpadalo s fazo razvoja mladih plodov – natančneje z delitvijo celic in začetno rastjo semena. Ta razvojna faza je zelo občutljiva na okoljske razmere, zato je pomanjkanje vode v tleh povzročilo stres, ki se je kazal v zmanjšani rasti plodov, sušenju in intenzivnem odpadanju plodičev," navaja Podgornikova. 

Invazivni škodljivci in bolezni dodatno ogrožajo pridelek

To stanje je dodatno poslabšala prisotnost marmorirane smrdljivke, ki poškoduje plodiče. V nekaterih oljčnikih opažajo tudi izrazitejše odpadanje listov, ki je posledica glivične bolezni pavje oko, ki ogroža zlasti sorto istrsko belico. Ker predstavlja večino naših oljk, je tveganje za širjenje bolezni toliko večje.

"Bolezen se še posebej širi v nasadih, kjer prevladuje sorta istrska belica, ki velja za zelo občutljivo na okužbo s to boleznijo. Po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev predstavlja istrska belica približno 70 odstotkov vseh oljk v Sloveniji, kar pomeni večjo izpostavljenost za širjenje bolezni," navaja Podgornikova in dodaja: 

"Pojav bolezni je izrazitejši v oljčnikih, kjer v spomladanskem obdobju ni bilo izvedeno tretiranje. Značilni simptomi bolezni so okrogle, sivo-rjavkaste pege na listih. Napadeni listi rumenijo in odpadajo, zlasti iz spodnjih delov krošnje, kar vodi do redčenja listne mase. Posledično je pri teh drevesih zmanjšana fotosintetska učinkovitost, kar lahko dolgoročno vpliva na vitalnost rastline in znižan pridelek."

V začetku julija so v slovenskih oljčnikih opazili tudi večjo prisotnost oljčne muhe, enega najpomembnejših škodljivcev oljk. "Do pojava je prišlo ob zaključku prvega vročinskega vala – prve dni julija, ko so se po daljšem obdobju visokih temperatur začele vzpostavljati ugodne razmere za razvoj škodljivca. Ko so se dnevne temperature znižale pod 24 °C, relativna zračna vlaga pa presegla 50 odstotkov, so bili izpolnjeni pogoji, ki omogočajo aktivacijo odraslih muh in začetek odlaganja jajčec v razvijajoče se plodove," pojasnjuje Podgornikova.

Če se bodo vremenske razmere z zmernimi temperaturami in višjo zračno vlago nadaljevale, obstaja velika verjetnost nadaljnjega povečanja populacije in povečanja tveganja za poškodbe plodov. "Pravočasno spremljanje stanja na terenu in odziv bosta ključna za preprečevanje večje škode na pridelku," poudarja Podgornikova.

Velike razlike med oljčniki

Stanje med oljčniki se precej razlikuje, tudi drevesa so v različni kondiciji, zato je pričakovani pridelek v nekaterih nasadih še vedno obetaven, drugod pa žal manj.

"Razmere na terenu se bistveno razlikujejo od oljčnika do oljčnika, saj nanje vpliva več dejavnikov. Ključni med njimi so mikroklimatske razmere, ki se lahko močno razlikujejo tudi na razmeroma majhnih geografskih območjih. Poleg okoljskih dejavnikov je zelo pomembna tudi kondicija dreves, ki je odvisna od zdravstvenega stanja, obremenitve s plodovi ter prehranjenosti. Drevesa v boljši fiziološki kondiciji lažje prenašajo stresne razmere, kot so suša ali napad škodljivih organizmov. Zato je trenutno stanje zelo različno – v nekaterih nasadih je pridelek še vedno obetaven, medtem ko je drugod, predvsem na bolj neugodnih legah ali ob pomanjkljivi oskrbi, pričakovani pridelek manjši," ugotavlja Podgornikova.

Kljub opozorilom iz hrvaške Istre, da bo letošnji pridelek slabši, pa je po besedah dr. Maje Podgornik za dokončno oceno pridelka v slovenskih oljčnikih še prezgodaj. 

"Pred nami je še skoraj tri mesece do obiranja, zato je še preveč negotovosti, predvsem zaradi možnih vremenskih sprememb in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na razvoj plodov in pridelek," pojasnjuje Podgornikova, ki pridelovalcem svetuje, da se za strokovno pomoč obrnejo na kmetijsko svetovalno službo in službo za varstvo rastlin, ki redno objavlja strokovna obvestila o varstvu nasadov, pojavu bolezni in škodljivcev ter priporočilih za pravočasne ukrepe v nasadih.