Jan Brodar, novi direktor - poveljnik GB Koper

Jan je zgodnje otroštvo preživel v Izoli, nato pa se je z družino preselil na Šared nad Izolo. Osnovno šolo je obiskoval v Izoli, srednješolsko izobraževanje nadaljeval na Gimnaziji Piran, dodiplomski študij pa opravil na Pedagoški fakulteti v Kopru. Zaupal nam je, da ga je za gasilski poklic navdušil njegov brat, ki se je tri leta pred njim zaposlil na GB Koper. Prav bratovi vtisi in opis dela so ga spodbudili, da se je po nekaj letih tudi sam prijavil na razpis za delovno mesto v brigadi.

Kaj vas je pritegnilo k temu poklicu – adrenalin, pomoč ljudem, ekipni duh?

Zagotovo plemenitost tega poklica. Občutek, da nekomu pomagaš, da počneš nekaj dobrega.

Ste bili najprej dejavni v prostovoljnem gasilstvu ali ste se takoj odločili za poklicno pot?

Takoj sem se odločil za poklicno pot, kar je bilo takrat prej izjema kot pravilo.

Gasilski brigadi Koper ste se pridružili že leta 2009 kot kandidat za gasilca. Kako se spominjate svojih prvih dni v službi?

Prvi dnevi so bili pestri. Prvo srečanje z resnimi intervencijami je intenzivno doživetje, bodisi če gre za požar, prometno nesrečo ali neko drugo vrsto intervencije. Delo poklicnih gasilcev je izredno pestro, imamo ogromno različne opreme, ki jo je potrebno spoznati. Prva leta ima gasilec veliko dela s spoznavanjem poklica v najširšem pomenu.

V svoji dosedanji karieri ste napredovali skozi različne funkcije – od vodje gasilskega oddelka do poveljnika gasilske operative. Katera obdobja in naloge so vas najbolj zaznamovale in vas oblikovale kot vodjo?

Prav vsako delovno mesto ima svoje izzive in na vsakem se priučiš nekaj novega. Kot vodjo me je zagotovo najbolj oblikovalo delovno mesto, ki sem ga zasedal zadnjih šest let, ko sem bil vodja operative.

Kako se je delo v brigadi skozi ta leta spremenilo – tako organizacijsko kot tehnično?

Kolektiv brigade se v teh letih precej povečal. Ko sem prišel na brigado nas je bilo precej manj, danes vsako izmed štirih izmen sestavlja 15 gasilcev. Zaradi tega so se spremenili dnevni red, izvedba vaj in sestava ekip za intervencije. Tehnično gledano pa se naša oprema vseskozi posodablja, da smo lahko kos vsem izzivom, s katerimi se srečujemo na terenu.

S 1. junijem ste prevzeli vodenje brigade od dolgoletnega poveljnika Denisa Glavine. Kako ste doživeli predajo dolžnosti in kaj vam pomeni to zaupanje?

Ob vsaki taki spremembi nastane neka praznina. Denis je bil osem let naš poveljnik, pred tem pa vrsto let tudi vodja operative. Osebno sem ga dojemal tudi kot mentorja.

Kakšno dediščino pušča vaš predhodnik in kako jo nameravate nadgraditi?

Gasilsko brigado nam je Denis predal v odlični kondiciji. V kadrovskem smislu smo na tistih številkah, kjer si želimo biti, naša zaščitna oprema in vozila so v dobrem stanju. V prihodnosti si želimo ekipi dodati še gasilskega inštruktorja, ki ga do sedaj nismo imeli. Na ta način bi lahko še nekoliko poenotili in okrepili izvedbo naših internih vaj in usposabljanj, katerim gasilci posvečamo večino našega časa, kadar nismo na intervencijah.

Med ključnimi cilji ste navedli gradnjo enotne in učinkovite gasilske službe. Kaj to konkretno pomeni v praksi?

Na našem terenu si želimo in moramo sodelovati s prostovoljnimi gasilskimi društvi in pa tudi z našimi gasilskimi kolegi iz Hrvaške ter Italije. Zato moramo organizirati skupne vaje, da smo lahko v primeru večjih intervencij učinkoviti. Sodelovanje mora potekati tako na nivoju gasilske preventive, operative, usposabljanj in navsezadnje tudi v obliki neformalnih srečanj.

Kakšne izzive vidite v povezovanju poklicnega, prostovoljnega in industrijskega gasilstva?

S prostovoljnimi gasilci in gasilci iz industrije sodelujemo na terenu in na vajah. Največji izziv je to sodelovanje ohraniti in vanj vpeti nove kadre. Velikokrat to medsebojno sodelovanje sloni na peščici ljudi, ki je prisotna na večini usposabljanj ali na večjih intervencijah. Vendar ljudje zamenjajo poklic ali pa se upokojijo in takrat lahko zazeva praznina. Zato moramo vedno znova v naš sistem vključevati nove, mlade ljudi.

Omenili ste tudi kadrovske okrepitve – koliko dodatnega kadra potrebujete in kje so največje vrzeli?

Trenutno imamo z odhodom Denisa Glavine na brigadi prosto eno delovno mesto. V naslednjem letu se nam obetajo tri upokojitve. Če temu prištejemo tudi okrepitve kadra, ki se nam obetajo zaradi odprtja projekta 'Drugi tir', se nam obeta zaposlovanje večjega števila novih gasilcev. Na podlagi izkušenj iz zaposlovanja v zadnjih petih letih se bojim, da bo toliko kadra težko dobiti.

Izpeljati želite tudi projekt novih prostorov za izpostavo v Luciji.

Naši prostori izpostave v Luciji so na robu primernega, zato si skupaj z občino Piran in Marino Portorož prizadevamo najti rešitev za nove prostore. Pogovori že tečejo in upam, da bomo v kratkem dosegli dogovor glede tega.

Kakšno vlogo ima po vašem mnenju GB Koper v širšem prostoru lokalnih skupnosti?

GB Koper je osrednja gasilska enota našem območju in po mojem mnenju je temelj varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naša enota skrbi za ohranjanje in razvijanje tradicije gasilstva v lokalni skupnosti ter ohranjanje vrednot, ki so temelj gasilske službe.

Kako poteka sodelovanje z Mestno občino Koper (MOK) in drugimi občinami v regiji?

Sodelovanje z našo ustanoviteljico je odlično, prav tako tudi sodelovanje z ostalimi občinami v regiji. Z njihovimi predstavniki za področje zaščite in reševanja ter z občinskimi poveljniki civilne zaščite in njihovimi namestniki sodelujemo na vseh večjih vajah ter seveda v primeru večjih intervencij.

Kakšne osebnostne lastnosti in vrednote po vašem mnenju odlikujejo gasilce?

Gasilce odlikujejo lastnosti kot so pogum, saj gasilci pogosto tvegajo lastno življenje, fizična in psihična vzdržljivost, sočutje, timski duh, disciplina itd. Menim, da si gasilci pogosto delimo vrednote kot so odgovornost, solidarnost, poštenost in seveda pomoč sočloveku.

Delo gasilca in poveljnika je odgovorno in naporno. Kako vi skrbite za ravnovesje med službo in zasebnim življenjem?

Zagotovo mi veliko pomeni razumevanje družine, ki sprejema in podpira moje delo. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da me služba potrebuje in moji domači to razumejo.

Kako se motivirate ob napornih in stresnih situacijah?

Gasilci največjo oporo po mojem mnenju najdemo v sodelavcih. V napornih trenutkih gasilec ni nikoli sam in lahko računa na podporo sodelavca ali tovariša, prav tako pa je sam za druge pripravljen narediti marsikaj, v službi ali izven.