Spor med portoroškim podjetjem Viaduct – ki je v 85-odstotni lasti Borisa Goljevščka ter 15-odstotni lasti Vladimirja Zevnika – in BiH sega v leto 2004, ko je entiteta Republika Srpske podjetju HES Vrbas podelila koncesijo za izgradnjo dveh hidroelektrarn, HE Krupa in HE Banja Luka-Niška, v vrednosti 165 milijonov evrov. HES Vrbas je hčerinsko podjetje Viaducta. Leta 2013 pa je Republika srpska podelila novo koncesijo za izgradnjo hidroelektrane Bočac 2 podjetju Elektroprivreda RS, na lokaciji blizu že načrtovane HE Krupa. Takrat je bila predsednica vlade RS Željka Cvijanović iz Stranke neodvisnih socijaldemokratov Milorada Dodika.

Portoroški Viaduct je to odločitev razumel kot kršitev ekskluzivne koncesije in po nekaj propadlih pogovorih leta 2016 sprožil arbitražni postopek zoper državo BiH pred Mednarodnim centrom za reševanjem investicijskih sporov (ICSID). Slednji je aprila 2022 odločil, da se BiH obvezuje plačati 39,8 milijona evrov, skupaj z zamudnimi obrestmi. Vlada Republike Srpske je odločitev ICSD izpodbijala, vendar je bil njihov zahtevek maja 2024 zavrnjen.

Ker BiH ni plačala z arbitražo določene odškodnine, je Viaduct zahteval blokado sredstev institucij BiH. Podjetju Eurocontrol, ki pobira plačila v imenu BiH, je dostavil sodbo arbitražnega sodišča in zahteval, da se ustavijo vsa izplačila bosanskim institucijam, še posebej Agenciji za zagotavljanje storitev v letalski plovbi Bosne in Hercegovine (BHANSA), dokler dolg ne bo poplačan. Eurocontrol je zahtevo sprejel, ker je odločitev ICSID dokončna in obvezujoča.

"Dolg bi moral znašati 80 milijonov, vendar je zaradi obresti narasel na več kot 100 milijonov konvertibilnih mark, in še vedno narašča - za 9000 evrov vsak dan. Ni iskrenega interesa, da bi se ti problemi pravočasno rešili," je danes v video sporočilu dejal Schmidt.

V pojasnilu, ki je objavljeno na uradni spletni strani urada visokega predstavnika, je Schmidt še poudaril, da je njegova odločitev v skladu z načelom, da mora dolg plačati tisti, ki ga je povzročil. Spomnil je, da je Cvijanovićeva kot takratna predsednica vlade Republike Srbske podpisala sporazum s svetom ministrov BiH, s katerim je entiteta prevzela polno odgovornost za ta primer, vključno z morebitnim izplačilom. "Republika Srbska se je zavezala poravnati dolg in je za to odgovorna," je poudaril Scmidt in opozoril, da od leta 2017 niso plačali "niti ene marke".

Schmidt je še izpostavil, da centralna banka BiH ne bo več v strahu pred izgubo premoženja, državna agencija za zračni promet BHANSA pa lahko zdaj zagotovi pozitivno okolje za kontrolorje letenja.

Težave v poslovanju BHANSA so se začele, ko je Evropska organizacija za varnost zračnega prometa Eurocontrol, ki v imenu BiH pobira pristojbine za prelete, agenciji zamrznila vsa izplačila. Čeprav agencija ni stranka v sporu, je bila zamrznitev odrejena na podlagi odločbe belgijskega sodišča kot posledica arbitražne razsodbe, sprejete v korist Viaducta. Centralni banki BiH je medtem zaradi prisilne izterjave dolga grozila prodaja njenih nepremičnin.