Podražitev hrane in brezalkoholnih pijač (za 7,6 odstotka) je tako k medletni inflaciji prispevala 1,4 odstotne točke. Sledile so podražitve oblačil in obutve (za 6,9 odstotka) ter višje cene v restavracijah in hotelih (za 5,1 odstotka) - vsaka od teh dveh skupin je inflacijo zvišala za 0,4 odstotne točke, je danes objavil statistični urad.

Pocenitve so statistiki zaznali zgolj v skupinah prevoz (-1,1 odstotka) in komunikacije (-0,1 odstotka).

Storitve so se v povprečju podražile za 3,1 odstotka, blago pa za 3,0 odstotka. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 5,2 odstotka, pri blagu dnevne porabe za 3,2 odstotka in pri trajnem blagu za 0,3 odstotka.

V primerjavi z julijem so cene življenjskih potrebščin medtem v povprečju ostale enake.

Podražili so se počitniški paketi (za 1,1 odstotka) in hrana (za 0,3 odstotka). Obe skupini sta k mesečni inflaciji prispevali 0,1 odstotne točke. Po drugi strani sta jo s po 0,1 odstotne točke izničili skupini obutev (cene so nazadovale za 5,7 odstotka) ter izdelkov in storitev za osebna vozila (-1,3 odstotka).

V prvih osmih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin dvignile za 3,1 odstotka, v osmih letošnjih mesecih pa so bile v povprečju za 2,2 odstotka višje kot v enakem obdobju lani.

Medletna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila v avgustu prav tako 3,0-odstotna. To je bilo 0,1 odstotne točke več kot julija in 1,9 odstotne točke več kot pred enim letom. Na mesečni ravni so bile cene v povprečju prav tako nespremenjene.

V osmih letošnjih mesecih skupaj so cene po tem indeksu narasle za 2,5 odstotka, v osemmesečju pa so bile povprečno za 2,4 odstotka višje kot v enakem obdobju lani.

Eurostat sicer še ni objavil podatka o evrski inflaciji v avgustu, a že julija je bila slovenska inflacija z 2,9 odstotka bistveno nad evrskim povprečjem, ki je bil pri 2,0 odstotka. Višja je bila tudi od povprečja EU, ki je bilo pri 2,4 odstotka.

Slovenija lani z 1,7-odstotno rastjo BDP

Slovenski BDP se je v letu 2024 po ocenah državnega statističnega urada realno povečal za 1,7 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot po četrtletni oceni. Nominalno je BDP znašal 67,418 milijarde evrov, kar je 5,3-odstotna rast. Največ k rasti so prispevale predelovalne dejavnosti, trgovina ter informacijske in komunikacijske dejavnosti, medtem ko so gradbeništvo, promet in nepremičninski sektor negativno vplivali.

Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 3,8 odstotka, potrošnja države za 7,3 odstotka, bruto investicije pa so se rahlo zmanjšale (-0,3 %). Izvoz se je realno povečal za 2,3 odstotka, uvoz pa za 4,3 odstotka, kar je vplivalo na pozitiven, a manjši saldo menjave s tujino.

Zaposlenost se je zvišala za 0,5 odstotka, število samozaposlenih pa za 2,2 odstotka, povprečna letna zaposlenost pa je dosegla 1,104 milijona oseb. Delež sredstev za zaposlene je znašal 51,5 %, delež davkov na proizvodnjo 13 %, neto poslovni presežek pa 18,6 % BDP.