V času naraščajočih globalnih napetosti, vojne v Ukrajini in razprav o varnostnih prioritetah Evrope, se je v Sloveniji odprlo vprašanje o smiselnosti članstva v zvezi Nato. Med tistimi, ki pozivajo k razmisleku in širši javni razpravi, je nekdanji evropski poslanec in dolgoletni zagovornik nevtralnosti Slovenije Aurelio Juri. V pogovoru za Regional razkriva ozadja procesa vstopa Slovenije v Nato leta 2003, opozarja na nevarnosti, ki jih vidi v trenutni strukturi zavezništva, ter zagovarja legitimnost in nujnost novega referenduma.
AURELIO JURI O NATU: "Že 2003 sem bil proti temu članstvu"
Koper
Aurelio Juri se zavzema za razpis referenduma o izstopu Slovenije iz zveze Nato, ki ga vidi kot legitimno, celo nujno potezo, še posebej glede na geopolitične spremembe in izkušnje iz zadnjih 22 let članstva. Opozarja, da je bil vstop v Nato izpeljan brez resne javne razprave, brez alternativ in z enosmerno medijsko ter politično podporo vseh ključnih akterjev. Morebitni referendum vidi kot priložnost za refleksijo, razpravo in odločitev ljudstva, ki je bilo leta 2003 po njegovem mnenju "vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA". Odločitev za izstop bi po njegovem mnenju sicer sprožila pritiske, a vztrajanje v članstvu iz strahu primerja z izsiljevanjem mafijskih struktur: "Če smo bili kos JLA pred 34 leti, bomo kos tudi temu," je prepričan.
Kako komentirate napoved morebitnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu? Se vam zdi to legitimna ali nevarna poteza v trenutnem času?
Če smo si 1990 leta upali izvesti plebiscit o samostojnosti, ob vseh grožnjah, ki so prihajale iz Beograda, in pozivih iz sveta, zlasti iz takratne Evropske skupnosti (danes Unije), naj bi tega ne storili, referendum o članstvu v Natu po 22 letih članstva in izkušenj, zlasti ob spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, se mi zdi toliko tvegan. Je pa več kot potreben.
Kot mirovnik podpirate razpis referenduma o izstopu iz Nata?
Seveda. Že 2003 sem bil proti temu članstvu, ki se danes - še bolj kot takrat - kaže kot pomemben vir mednarodnih napetosti. Vojna v Ukrajini, ruski napad na sosedo sta odgovor na širjenje tega zavezništva vse bližje ruskim mejam. Po drugi strani pa Nato ne pokrene ničesar, da bi ustavilo genocid v Gazi ali nezakonite napade Izraela in celo vodilne članice ZDA na Iran.
Vaše mnenje je, da bi "Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti". Na čem temelji vaše prepričanje?
Preprosto na tem, da bi bili kot nevtralna ali neuvrščena država mednarodno bolj cenjena, potencialni sogovornik vsakomur, tudi lahko mediator v konfliktih, denar za obrambo pa bi namenjali po lastni in ne tuji presoji. In zlasti ob morebitnem konvencionalnem spopadu Nato - Rusija bi ostali zunaj, lahko kot sedež pogajanj med obema.
Kako odgovarjate tistim, ki opozarjajo, da so se geopolitične okoliščine od časa našega vstopa v Nato bistveno spremenile - še Finska in Švedska sta opustili dolgoletno nevtralnost? Je nevtralnost danes sploh še realistična alternativa?
Finska in Švedska sta pristopili zaradi efekta Rusija - Ukrajina in močne, udarne rusofobične propagande, ki jo je sprožil Zahod, z nami vred. Ja, razmere so se spremenile, a spremembam na slabše je botroval prav Nato. Če bi se držal zagotovilom danih 1989 Gorbačovu ali pred 24.februarjem 2022 sprejeli Putinove zahteve po varnostnih jamstvih za Rusijo, do teh sprememb ne bi prišlo, ker se vojna v Ukrajini ne bi zgodila. Pa nenazadnje, najhuje kar se nakazuje prihaja iz naslova improvizatorja Donalda Trumpa (Panama, Kanada, Grenlandija, Kina itd.. in najhuje: negacija podnebnih sprememb!) ki je prav tisti, ki poveljuje Natu, usmerja njegovo politiko in nam dobesedno vsiljuje 5 odstotkov BDP za članstvo v tej druščini. Jutri morda še več.
Kakšne so bile ob vstopu Slovenije v Nato dejanske alternative? Se je o tem v javnosti dovolj razpravljalo?
Ne, pred referendumom o vstopu v Natu 2003 ni bilo nobene javne razprave, nobenega soočenja mnenj, nobenih pogovorov o alternativah. Vse parlamentarne stranke, od koalicijskih do opozicijskih, so bile vse v en glas za to članstvo, medijski prostor prav tako. K nevtralnosti nas je pozivalo bolj malo in ni nam bilo lahko. Za establishment smo bili skorajda heretiki, izobčenci, z le kako špranjico v medijskih straneh ali minutah.
Kako ocenjujete raven obveščenosti takratnih volivcev o različnih možnostih?
Nikakršna. Predreferendumska kampanja je bila tako kot pri plebiscitu o samostojnosti 1990 leta enosmerna, enoznačna. Od Drnovška do Pahorja in Janše so vsi združno pihali v isti rog. Celo pri dogovarjanju o referendumskih vprašanjih glede vstopa v EU in Nato je Borut Pahor, kot predsednik Državnega zbora, ki naj bi bil odprt tudi do nasprotnih mnenj, zahteval, da bosta dikciji vprašanj tako jasni in sugestivni, da "ne bosta - kot je dejal - v nobenem primeru ogrožali našega vstopa v Nato in EU!"
Zapisali ste, da je bilo ljudstvo "vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA". Na čem temelji ta izjava? Kako konkretno je bila odločitev po vašem mnenju usmerjena?
Ja, že s tem, da ni bilo prave javne razprave, da ni bilo soočenja pogledov, viziji, mnenj, da stroke ni bilo zraven, ko je kdo ponujal že sam razmislek o nevtralnosti, in ko je bila, je zagovarjala stališča večine, vlade in parlamentarnih strank. Deležni smo bili čiste enosmerne propagande, tako da je že bilo veliko to, da je za članstvo v Natu glasovalo 24 odstotkov manj kot za ono v EU.
Pravite, da razprave o alternativah praktično ni bilo. Lahko opišete, kako ste sami – kot član Socialnih demokratov – zagovarjali drugačno stališče glede Nata? Kaj so bila ključna vsebinska izhodišča vašega nasprotovanja?
Bil sem član stranke - ZLSD, danes SD - ki je pod taktirko Pahorja navijala za Nato, a smo se bili iz tega stališča izločili manjša skupina, ki je na parih srečanjih s članstvom zagovarjala glasovanje ZA EU in PROTI Natu. Zavedali smo se, da bomo s slednjim članstvom postali nič več kot vazali ZDA, služili njihovim političnim in geostrateškim interesom po svetu celo do mere, ko bodo interesi širše mednarodne skupnosti, zastopani v OZN. preglasovani. Primer - nezakoniti in sramotni ameriško-britanski napad na Irak 2003, utemeljen z lažmi Busheve administracije o posedovanju orožja za množično uničevanje s strani režima Sadama Huseina, ki se ga ni nikoli našlo. In še bolj sramotno to, da smo kot Slovenija z Vilniuško izjavo v "koaliciji voljnih" ta napad celo podprli. Kot je dejal takratni zunanji minister Rupel na parlamentarnem Odboru za zunanjo politiko - morali smo ga podpreti, če smo hoteli ameriško zeleno luč za naš vstop v Nato. Bil sem edini glas proti.
Svoje nasprotovanje Natu ste utemeljili z enajstimi alinejami. Bi lahko povzeli glavne poudarke? So še aktualni?
Danes je še huje kot takrat. Nato je sprovocirala rusko agresijo na Ukrajino, Putinov režim kaznuje, složno z EU, z vsemi vrstami sankciji ter še vedno prepričuje Ukrajino v končno zmago - le te pa je vsak dan za kak km2 manj - ni pa ene sankcije, ker seveda ZDA in Nemčija posebej tega ne dopuščajo, sprožila proti Izraelu, ki je v polovici časa vojne v Ukrajini pobil petkrat več civilistov med Palestinci in desetkrat več otrok, kot bi ukrajinske žrtve pripisali Putinu. Omenjene in še druge podpornice Izraela ga celo še naprej oborožujejo, da z genocidom lahko nadaljuje. O tem, da smo postajali vazali ZDA in služili le njihovim političnim in drugim interesom, sem že povedal.
Eden od argumentov proti nevtralnosti je, da bi bila dolgoročno dražja kot članstvo v Natu - tudi če upoštevamo obveznost za 2 ali 5 odstotka BDP za obrambo. Kako odgovarjate na ta očitek?
Preprosto ne drži. Pogledal sem na primer obrambna proračuna Avstrije in Švice. Prva ga namerava dvigovati do 1,5% BDP do 2030. Druga še bolj skromno, le do 1,1%. Trenutno sta pri 0,92%, oz. 0,84%
Kaj bi po vašem moral biti cilj morebitnega referenduma - simbolno sporočilo, praktična sprememba varnostne politike ali zgolj sprožitev širše javne razprave o geostrateški usmeritvi Slovenije?
Po malem vse skupaj, sicer sporočilo političnim strankam, kaj si narod želi, In sporočilo tudi nam nasprotnikom tega članstva ter širše mirovnikom, da naj ne težimo preveč, če si bo ljudstvo želelo ostati v tej povezavi in za ceno iluzorne varnosti žrtvovati podnebje, socialo, šolstvo, investicije in že doseženo kakovost življenja.
In za konec - kaj bi pomenil izstop iz Nata za Slovenijo v realnih varnostnih, zunanjepolitičnih in gospodarskih razmerah današnjega sveta? Bi si to res lahko privoščili?
Bili bi deležni pritiskov in tudi kakega maščevanja, s strani Trumpa zagotovo, ampak od kod? Prav Iz druščine, ki bi jo zapuščali. Me vse to spominja na newyorško mafijo, ki je izsiljevala vse trgovine in gospodarske dejavnosti pod njenim vplivom in zaščito. Ko se je kak ubogi trgovec ali podjetnik hotel osamosvojiti in nehati plačevati varščino, vemo, kaj se mu je zgodilo, kaj ga je doletelo. Ampak pristati na tako strašenje s strani suverene države je nesprejemljivo. Če smo bili kos JLA pred 34 leti, bi lahko bili kos še čemu podobnemu.
Komentiraj
Povprašal UI.
Ali je bil Aurelio Juri izvoljen v slovenski državni zbor, ko se je glasovalo za pristop NATO?
Da, Aurelio Juri je bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije v času, ko je potekalo glasovanje o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe za pristop Slovenije k NATO. Glasovanje je potekalo 24. februarja 2004, ko je bilo prisotnih 73 poslancev – 68 jih je glasovalo za, 3 proti, medtem ko sta se dva poslanca vzdržala: Zmago Jelinčič in Aurelio Juri.
To pomeni, da Juri ni glasoval proti pristopu Slovenije k NATO, a tudi ni podprl ratifikacije – odločil se je za vzdržan glas.
Ta skrajno levičarski parazit, govno in gnida misli, da ga ne bomo dobili, in, da pozabljamo.... Tipičnoi za skrajne levičarje: LAŽ in ZAVAJANJE!!!!!
Ali je bil Aurelio Juri izvoljen v slovenski državni zbor, ko se je glasovalo za pristop NATO?
Da, Aurelio Juri je bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije v času, ko je potekalo glasovanje o ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe za pristop Slovenije k NATO. Glasovanje je potekalo 24. februarja 2004, ko je bilo prisotnih 73 poslancev – 68 jih je glasovalo za, 3 proti, medtem ko sta se dva poslanca vzdržala: Zmago Jelinčič in Aurelio Juri.
To pomeni, da Juri ni glasoval proti pristopu Slovenije k NATO, a tudi ni podprl ratifikacije – odločil se je za vzdržan glas.
Ta skrajno levičarski parazit, govno in gnida misli, da ga ne bomo dobili, in, da pozabljamo.... Tipičnoi za skrajne levičarje: LAŽ in ZAVAJANJE!!!!!
Ruski aparatčiki izvajajo veliko akcijo indoktrinacije ljudi proti NATu.
Vsak "domačin" je dobrodošel, če pri temu sodeluje.
Najbolj so cenjeni stari upokojeni partijci, ki iz svojih kavčev trosijo zelo nevarne izjave.
Ne vem, kaj je vplivalo na te ljudi, da toliko častijo Putina.
Verjetno stalinitis.
Vsak "domačin" je dobrodošel, če pri temu sodeluje.
Najbolj so cenjeni stari upokojeni partijci, ki iz svojih kavčev trosijo zelo nevarne izjave.
Ne vem, kaj je vplivalo na te ljudi, da toliko častijo Putina.
Verjetno stalinitis.
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
NESREČA PADALCA NA TOLMINSKEM: Tik pred pristankom padel in utrpel poškodbe hrbtenice
N.J.
-
4.7.2025 ob 14:05
Več trendov
Novo iz Slovenije
OSTAL BREZ 100.000 EVROV: Podjetnik iz Kranja nasedel lažni selitvi bančnega računa
A.P.
-
danes ob 12:59
GALEBI SE Z OBALE SELIJO V NOTRANJOST DRŽAVE: V mestih najdejo vse, kar potrebujejo
A.P.
-
danes ob 10:45
ALI NAJ SLOVENIJA VSTOPI V NATO?
Bliža se čas referenduma s katerim bi naj Vlada in Državni zbor pridobila mandat državljank in državljanov za pogajanja z NOTOm o vstopu Slovenije v to zvezo, potem, ko je bila vanjo, na lanskem novembrskem vrhu v Pragi, povabljena.
Politika se te dni na veliko konfrontira s pravnim statusom, datumom in besedilom vprašanja o katerem naj bi ljudje odločali. Njena želja je seveda pritrdilen odgovor in zato išče poti preverjanja ljudske volje, ki bi dajale temu v prid največ zagotovil, oziroma, kot je izjavil predsednik Državnega zbora, g. Pahor, da »ne bo v nobenem primeru ogrožala našega vstopanja v NATO in EU«.
Znani sta doslej dve varianti vprašanja:
- ali naj »Slovenija zagotovi svojo nacionalno varnost tudi znotraj zveze NATO, pri čemer se zavezuje k prevzemu vseh njenih pravil?« (predlog Vlade in vodstva DZ)
- ali naj »Slovenija sprejme povabilo in postane polnopravna članica zveze NATO?« (predlog SDS)
Posvetovalni ali zakonodajni, izid referenduma naj bi bil za politiko (Vlado in DZ) v vsakem primeru zavezujoč! Ko bo datum njegov določen, bo začel teči formalni čas referendumske kampanje, oziroma nagovarjanja javnosti v eno ali drugo smer.
Osebno sem se odločil, da bom na glasovnici zaokrožil besedo PROTI vstopu, včlanjevanju ali kakršnemu koli spečanju s tem zavezništvu in da bom k enakemu ravnanju nagovarjal vsakogar, ki me bo o tem pobaral. Zakaj?
- Spoznal sem, da našo varnost, blagostanje in prihodnost, tudi če odmislimo posledice vseh bližjih vojn, ki jih nameravajo sprožiti ZDA (danes proti Iraku, jutri proti severni Koreji, pojutrišnjem proti Libiji, Sudanu in še kom?!) nas bistveno bolj ogrožajo porušena ravnovesja v naravi, oziroma ekološke katastrofe in še zlasti spremembe podnebja, kot Bin Laden, Saddam Hussein in njima podobni. Da se nam nebo sesuva in ledeniki topijo, da so zrak, voda in zemlja vse bolj zastrupljeni, pa so najbolj odgovorne prav tiste politike s katerimi bi se naj v NATO družili, oziroma politike velikih sil, in primis Združenih držav Amerike.
- Ker se pod Bushevo taktirko ta zveza, kljub pomislekom nekaterih evropskih partnerjev, čedalje bolj vsiljuje kot neke vrste svetovni policaj, ki naj bi, po zamisli ameriškega predsednika, postal obenem tudi tožnik in sodnik v mednarodnih odnosih in služil, posredno ali neposredno, uveljavljanju strateških in siceršnjih interesov ZDA. Organizacije ne bo več delovala samo defenzivno znotraj lastnega teritorija, temveč tudi izven, torej ofenzivno! Pri tem kot državljan Republike Slovenije ne želim sodelovati.
- Ker taka njena uveljavitev marginalizira in slabi vlogo in moč Združenih narodov, česar si za dobro sveta in človeštva ne gre želeti. Najbolj zgovoren dokaz temu je zgodba z Irakom, kjer inšpektorji svetovne organizacije ničesar ne odkrivajo od domnevnega iraškega orožja za množično uničevanje, a kljub temu ZDA pripravljajo napad, ki ga poznavalci napovedujejo že za drugo polovico februarja. Tudi zato hitimo sedaj z referendumom, da bi se vendar zgodil pred začetkom vojne in še skušal ujeti naklonjenost volilnega telesa do članstva v NATO. Naj nam novi predsednik Republike, dr. Drnovšek, ki tako goreče zagovarja vstop, pove, ker to dobro ve, da želi g. Bush razorožiti in spodnesti Saddama Husseina samo zato, da znova zavlada tamkajšnjim naftnim vrelcem in da je vse drugo le izgovor za osvajalski pohod.
- Ker bomo v to vojno, kot povabljenci v NATO, ki morajo še polagati izpit, potisnjeni tudi neposredno. Generalni sekretar zveze, g. Robertson, je dal jasno vedeti, da bo zavezništvo stalo za ameriškim posegom in da pričakujejo tudi slovensko sodelovanje v tej vojni z gorskimi, de-minerskimi, sanitetnimi, policijskimi in drugimi specializiranimi enotami, in najavljen odhod skupine naših vojakov v Afganistan je temu le predhodnica.
- Ker ne le da NATO slabi vlogo OZN, ampak jemlje tudi moč in motive za oblikovanje obrambno-varnostne strukture znotraj EU.
- Ker kljub vsemu, še zaupam ameriški demokraciji vsaj toliko, da ne verjamem, da bi nam grozila v primeru, da bi povabilo v NATO zavrnili.
- Ker bo naše članstvo v to zvezo pomenilo - pri tem se s kolegom Janšo strinjam - da bomo prišli pod neposrednim poveljstvom Busha. Podredili se bomo tako njegovemu vrednotenju dobrega in zla ter tolmačenju dejanj in učinkov v mednarodnih odnosih, njegovi sodbi o odgovornosti, svobodi, demokraciji in človekovih pravicah, njegovemu razumevanju vladavine prave, njegovi viziji idealne družbe.
- Ker bo to članstvo terjalo tudi veliko več denarja, kot ga sedaj potrošimo za oborožitev in druge tovrstne potrebe, ob tem, da ga je za vse ostale, zame bistveno bolj prioritetne, vselej premalo, in ker njegova zavrnitev ne bo pomenila - kot mlade volivce straši načelnik General Štaba Slovenske vojske - opustitev projekta profesionalizacije vojske in povratek k naborniškemu sistemu. Tu gre jasno povedati, da se je vlada odločila za postopno profesionalizacijo in jo DZ podpira, ne zaradi potrebe po vstopu v NATO, temveč zavoljo vse večjega števila prosilcev za civilno služenje roka, na račun vojaškega.
- Ker nekaj drugih in uspešnih evropskih držav (Irska, Švedska, Finska in Avstrija) dokazujejo, da je včlanitev le v Evropsko unijo povsem dovolj za to, da se mednarodno uveljaviš in iz tega kuješ dobiček, ter da svoje mirovno poslanstvo učinkovito opraviš lahko tudi preko oblik partnerstva za mir in mednarodne solidarnosti.
- Ker, ne nazadnje, bi naš NE vstopu v NATO najbolj prispeval k utrjevanju naše samozavesti, mednarodne prepoznavnosti in razlikovanju s Slovaško.
Razlog več mojega nasprotovanja temu članstvu je, da živim v Kopru in da mi ni vseeno ali se bo ladjevje tega zavezništva v našem pristanišču mudilo kot povabljen gost, občasno in v obvladljivem obsegu, brez jedrskih reaktorjev in konic, ali se bo tu preprosto nastanilo, se vedlo kot gospodar, ne oziraje se na mnenje kraja. Bil sem prvi župan, ki je izrekel dobrodošlico ameriškim posadkam, a sem že takrat njihove poveljnike vljudno posvaril, da obiski letalonosilk in jedrskih podmornic niso bili zaželeni. Ob nedavnem obisku letalonosilke »George Washington« so me trgovci, gostinci, prevozniki in drugi, ki so vanj videli nepričakovano priložnost za posel, sicer demantirali, a želim verjeti, da si večina Koprčank in Koprčanov pogostih uniform po mestnih ulicah in sevajočih reaktorjev pred svojim domom vendar ne želijo!
O tem sem pisal sredi februarja 2003, ko je tedanji ameriški predsednik George W. Bush, prepričeval svet, tudi z lažnimi dokazi in montiranimi argumenti na samem Varnostnem svetu OZN, da je iraški režim Sadama Husseina posedoval orožje za množično uničevanje ter podpiral islamski terorizem in da ga je morala, zavoljo tega, svetovna skupnost onesposobiti.
Svet je bil takrat še pod psihozo 11.septembra 2001, oziroma samomorilskih letalskih napadov na dvojčka v Manhattnu, ki sta terjala skoraj tri tisoč življenj. In kljub poročilom inšpektorjev OZN, ki so povsem demantirala Busheve trditve ter jih postavila celo na zavestno laž, bi že konec marca 2003 ZDA zbrale okoli sebe večnacionalno tako imenovano »koalicijo voljnih« in skupaj z njo napadle Irak. Glavni Bushev podpornik, britanski prime minister, laburist Tony Blair.
A tudi Slovenija se je znašla na sramotnem spisku podpornikov ameriškega koraka. Še pred napadom je bila namreč podpisala Vilensko (ali Vilnjuško) izjavo, skupaj s še drugimi devetimi državami vzhodne Evrope, kandidatkami za vstop v NATO, in to ob polnem vedenju, da je bila načrtovana intervencija ZDA na Irak zlagana, neutemeljena, neupravičena, nezakonita ker brez mandata OZN.
Bil sem na seji parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, ko se je pod vodenjem predsednika Jelka Kacina, iz LDSa, o pristopu k tej pobudi, ki jo je bil baje spisal Tony Blair, odločalo. Dovolil sem si daljšo razpravo o tem, da bi ravnali nepošteno in neodgovorno, predvsem pa servilno, če bi pristopili k omenjeni izjavi, ob očitnih dokazih inšpektorjev svetovne organizacije, da so Bush in njegovi lagali in da napad ni bil z ničemer upravičen. A zaman. Ostal sem sam. »Če hočemo v NATO - je bil odgovor zunanjega ministra, Dimitrija Rupla - moramo stopiti zraven!«. Med ostalimi člani odbora, nihče, ki bi me podprl. Delno, recimo, le Jožef Školč, ki se je pri glasovanju vzdržal. Moj je bil edini glas proti.
Poleg »izbrisanih« - sem pomislil - še en velik madež na tako imenovano »zgodbo o uspehu«, a dodaten argument proti včlanjevanju s Severno-atlantsko zavezništvo, če bodo volivke in volivci kolikor toliko predani resnici in pravici.
Da bi dodatno utemeljil nesmiselnost in škodljivost slovenskega včlanjevanja v NATO, zlasti ob obstoju alternativnih tudi obrambnih povezav izven dosega roke »Strica Sama«, sem javno pozval Vlado, ki jo je takrat že vodil Anton Rop, k pristopu pobudi Belgije, Nemčije, Francije in Luksemburga za krepitev skupne evropske obrambne politike: