Evropsko sodišče je danes odločilo, da Evropska komisija ni imela pravice skriti SMS sporočil med predsednico Ursulo von der Leyen in izvršnim direktorjem Pfizerja, Albertom Bourlo, pred sklenitvijo pogodbe o nabavi cepiv proti covidu-19. Tožbo sta vložila New York Times in novinarka Matina Stevis-Gridneff, ki trdita, da je bila kršena pravila o preglednosti, potem ko jima je Komisija zavrnila dostop do teh sporočil, na podlagi zakonskega prava do dostopa do javnih dokumentov EU.
'SKRIVNOSTNA' SMS SPOROČILA S PFIZERJEM: Jih je Ursula von der Leyen smela skriti?
Svet
Aprila 2021 je novinarka razkrila, da sta von der Leyen in Bourla izmenjevala SMS sporočila pred sklenitvijo pogodbe o nabavi cepiv. Naslednje leto je novinarka zahtevala dostop do vseh sporočil, ki so jih izmenjali med 1. januarjem 2021 in 11. majem 2022, a je Komisija zavrnila njen zahtevek, trdeč, da "ne poseduje takih dokumentov". Ko je bila ta zavrnitev obravnavana, je novinarka primer predložila Evropskemu sodišču, piše 24sata.
Po poročanju New York Timesa je bil osebni stik med von der Leyen in Bourlo poglaviten za dosego dogovora o nakupu cepiv v EU, ki je bil vreden več milijard evrov na vrhuncu pandemije. Komisija je spomladi 2021 v imenu 27 držav članic EU sklenila pogodbo v vrednosti 35 milijard evrov (38,9 milijarde dolarjev) za dobavo 1,8 milijarde odmerkov cepiva.
Poraz za Evropsko komisijo
Danes pa je Splošno sodišče EU razglasilo sklep Evropske komisije, ki je zavrnil dostop do SMS sporočil med von der Leyen in Bourlo, za ničnega. Sodišče je presodilo, da Komisija ni predložila prepričljivega pojasnila, zakaj ne poseduje teh dokumentov. Sporočila med von der Leyen in Bourlo so bila bistvena za sklenitev enega največjih poslov za nabavo cepiv, sklenjenega leta 2021. Komisija je v svoji obrazložitvi trdila, da dokumenti ne obstajajo, vendar sodišče tega pojasnila ni sprejelo.
Sodišče je ugotovilo, da Komisija ni izpolnila svojih obveznosti glede transparentnosti, saj ni dala zadostnega pojasnila za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Poleg tega Komisija ni prepričljivo pojasnila, zakaj so sporočila, poslana v okviru nakupa cepiv proti covidu-19, vsebovala informacije, ki bi jih bilo treba shraniti.
Evropska komisija se lahko na to odločitev še pritoži, kar pomeni, da zadeva še ni končana. V odzivu je Komisija sporočila, da bo podrobno preučila odločitev Splošnega sodišča in se odločila o nadaljnjih korakih. Napovedala je tudi sprejetje novega sklepa, v katerem bo zagotovila natančnejše pojasnilo. V izjavi je poudarila izjemen pomen, ki ga transparentnosti pripisujeta tako Komisija kot njena predsednica von der Leyen.