Miha Kordiš

Kordiš je na novinarski konferenci pred vložitvijo predloga komentiral napoved premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija odstotek proračuna za obrambo zvišala na pet odstotkov BDP. "To je absolutno nesprejemljivo. Sredstva, ki gredo za orožje, so sredstva, ki so izgubljena za realne potrebe državljank in državljanov v domovini," je poudaril.

Opozoril je na splošno militarizacijo, ki se po njegovih besedah ne zaustavlja samo pri rekordnih nakupih orožja, pač pa se obeta tudi "militarizacija naših cest, naših železnic in naših bolnišnic, 30.000 slovenskih fantov in deklet želijo gospe in gospodje na oblasti stlačiti v uniforme Nato pakta". "Mi, socialisti vse skupaj kategorično zavračamo," je poudaril Kordiš in dodal, da v tem niso sami.

Po njegovih besedah vse javnomnenjske ankete dosledno izkazujejo, da velika večina državljanov do Nato pakta zavzema skeptično držo, še posebej pa izkazujejo kategorično zavračanje kakršnihkoli nadaljnjih orožarskih poslov. Zato so v nastajajoči stranki v zadnjem mesecu zbrali 5000 podpisov državljanov in "začeli nacionalno protivojno gibanje".

S tem prenašajo sporočilo državljanov vladi, ki se je po njegovih besedah nelegitimno "zavezala interesom Nato pakta in metanje denarja za Natovo orožje postavila pred realne življenjske, celo eksistenčne potrebe državljanov". Ker po njegovi oceni vlada nima nikakršne legitimnosti za sprejemanje takšnih odločitev, zahtevajo obravnavo njihove referendumske pobude. "Najprej naj se vpraša državljanke in državljane o tem, ali želimo nadaljnjo rast našega denarja, ki ga mečemo v orožarske posle, ali ne," je dejal. Po njegovih besedah gre za vprašanje o temeljnem razvoju naše skupnosti.

"Dokler odgovora na referendumu ni, ne Robert Golob ne Janez Janša ne kdorkoli drug nima absolutno nikakršne pravice, da v našem imenu na vrhu Nato pakta sprejema takšne in drugačne zaveze, kako naj bi militarizirali Slovenijo. Niso jih izvolili generali Nato pakta, izvolili smo jih mi ljudje in mi zahtevamo mir," je poudaril Kordiš.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je vložil sam kot poslanec, referendumsko vprašanje pa bi se glasilo: "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?" V lanskem letu je sicer Slovenija obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP.

V DZ je sicer že vložen predlog za posvetovalni referendum z vprašanjem o dvigovanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP, ki ga je vložila Levica. Po Kordiševih besedah je razlika med predlogoma že v samem referendumskem vprašanju. Predlog Levice namreč, kot je dejal, problematizira le rast vojaških izdatkov na tri odstotke BDP, "vse ostalo pa očitno ni problem". Poleg tega pa se "vsega tega vojnega stroja ne da zaustaviti samo z nekimi parlamentarnimi akcijami, ki lovijo pet minut svoje medijske slave". Zato so po njegovih besedah potrebni množična mobilizacija državljanov in dolgotrajni trdi napori javnega pritiska.

Pred sredinim vrhom Nata v Haagu, na katerem naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, je sicer premier Golob danes zatrdil, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP. Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem, dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije.

Slovenija se je v nedavno spremenjeni resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 zavezala, da bo izdatke za obrambo in varnost še letos dvignila na dva odstotka BDP, nato pa jih do leta 2030 postopoma zviševala za 0,2 odstotka na tri odstotke BDP.