V Gazo so v ponedeljek vstopili prvi tovornjaki s pomočjo po več kot dveh mesecih. Glede na katastrofalne razmere v oblegani enklavi so Združeni narodi vstop devetih tovornjakov opredelili kot kapljo v oceanu potreb prebivalstva.

Napoved omejene pomoči v hrani je rezultat naraščajočega mednarodnega pritiska na Izrael zaradi lakote v Gazi. Kot je v ponedeljek pojasnil Netanjahu, so bili to primorani storiti iz praktičnih in diplomatskih razlogov. Premier Izraela je ob tem vztrajal pri nadaljevanju vojne in napovedal zavzetje celotne Gaze.

Skupina 22 držav, ki jo večinoma tvorijo članice EU, je pozdravila delno obnovo dobav hrane, a poudarila, da mora Izrael v celoti odpraviti blokado enklave in omogočiti Združenim narodom, da opravljajo humanitarne naloge.

"Humanitarna pomoč ne sme biti politizirana, palestinsko ozemlje pa ne sme biti zmanjšano ali podvrženo kakršnim koli demografskim spremembam," piše v izjavi, ki so jo podpisale tudi Avstralija, Nova Zelandija, Japonska in Norveška ter Islandija. Podpis so prispevale še visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib in komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica.

Države donatorice so obenem v Gazi vladajočemu palestinskemu gibanju Hamas sporočile, naj nemudoma izpusti vse izraelske talce in zagotovi nemoteno razdeljevanje pomoči.

Po prepričanju držav podpisnic lahko mir in dolgotrajno stabilnost zagotovi zgolj premirje in delo v smeri rešitve dveh držav.

Premierja Združenega kraljestva in Kanade, Keir Starmer in Mark Carney, ter predsednik Francije Emmanuel Macron, so medtem v ločeni izjavi izraelsko blokado Gaze in okrepljene napade označili za grozljive.

Če Izrael ne odpravi blokade in ustavi nove ofenzive, ki je v zadnjih dneh terjala več sto življenj, trojica svari s "konkretnimi ukrepi", ki pa jih niso opredelili.

Izraelski voditelj Netanjahu je grožnje Londona, Pariza in Ottawe označil kot "veliko nagrado" za Hamas. Zavrnil je zahteve za končanje vojne in dodal, da bo Izrael nadaljeval do "popolne zmage".

Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na napad palestinskih borcev na jug Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je doslej terjala več kot 53.000 življenj.

Prebivalstvo se je še pred popolno blokado pomoči soočalo s hudim pomanjkanjem, poleg hrane pa Gaze nujno potrebuje tudi gorivo in ostale potrebščine za delovanje zdravstvenega sistema.