Fotografija je simbolična.

V Sloveniji je bilo na zadnji dan leta 2024 registriranih 135.978 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Od tega je bilo 122.254 oz. 90 odstotkov samostojnih podjetnikov posameznikov, preostali pa so opravljali dejavnost kot samostojni poklic oziroma v okviru druge vrste dejavnosti (sobodajalci, dopolnilno delo na kmetiji in podobno).

Vsi, ki se podajajo na samostojno podjetniško pot, imajo pri registraciji podjetja na voljo dve možnosti ugotavljanja davčne osnove - po dejanskih stroških ali po normiranih odhodkih. Pri tem dejanski stroški zahtevajo vodenje poslovnih knjig, normirani odhodki pa omogočajo avtomatsko uveljavljanje 80 odstotkov stroškov brez dokazil. Za to vrsto poslovanja se običajno odločijo podjetniki, ki pri poslovanju nimajo večjih stroškov.

Od 135.978 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, jih je konec leta 2024 že 62,8 odstotka ugotavljalo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, opažajo na Fursu. Med njimi je bil največji zaslužkar zavezanec z območja jugovzhodne Slovenije, ki je ustvaril 5,2 milijona evrov prihodkov. Ukvarja se z računalniškim programiranjem, svetovanjem in drugimi s tem povezanimi dejavnostmi, je razvidno iz Fursovih podatkov.

Na finančni upravi so se za objavo podatkov o prihodkih normirancev brez osebnih podatkov odločili, ker predstavljajo iz leta v leto večji delež med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo. Ti zavezanci namreč niso zavezani k javni objavi podatkov o svojem poslovanju.

Finančna uprava je javno objavila podatke o poslovanju, ki jih je prejela z davčnimi obračuni dohodnine in akontacije dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti. Pri tem je za vsakega zavezanca vključila podatek o prihodkih na podlagi računovodskih predpisov ter ga dopolnila s podatki o vrsti organizacijske oblike, regiji in po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Drugi na lestvici največjih zaslužkarjev med normiranci je lani ustvaril nekaj manj kot dva milijona evrov prihodkov. Je z Gorenjske, ukvarja pa se dejavnostjo uprav podjetij ter podjetniškim in poslovnim svetovanjem.

Na tretjem mestu z nekaj manj kot 1,7 milijona evrov prihodkov spet sledi računalničar, tokrat iz savinjske regije. Četrti je zavezanec z 940.000 evrov prihodki, ki se ukvarja z osebnimi storitvami, njegove lokacije pa Furs ne navaja. Le nekaj manj prihodkov, to je 870.000 evrov, je ustvaril normiranec iz osrednjeslovenske regije, ki svojim strankam ponuja storitve uprav podjetij ter podjetniško in poslovno svetovanje.

Na vprašanje, kako je lahko normiranec nekdo z več kot pet milijonov evrov letnimi prihodki, so na Fursu odgovorili, da ne gre za napako. Gre za primer iz 4. odstavka 48. člena zakona o dohodnini, po katerem je mogoče upoštevanje normiranih odhodkov priglasiti, če je zavezanec na novo začel z opravljanjem dejavnosti.

"Upošteva se, da lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov," so za STA zapisali na Fursu. To v praksi pomeni, da ker se ob registraciji v drugi polovici leta 2023 šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, je lahko normiranec (ne glede na višino prihodkov) v letu 2023 in 2024, so dodali.

V letu 2025 pa omenjeni računalničar z območja jugovzhodne Slovenije, ki je imel lani več kot pet milijonov evrov prihodkov, ne sme biti več normiranec in po navedbah Fursa tudi dejansko ni.

Na Fursu še opažajo, da medtem ko število oddanih davčnih obračunov zavezancev z normirani odhodki postopoma raste, pa se število samostojnih podjetnikov z dejanskimi odhodki, kjer se zahteva vodenje poslovnih knjig, skozi leta ne spreminja bistveno. Prvi so v letu 2024 plačali skupaj 171,4 milijona evrov davka, drugi pa 85,5 milijona evrov.